Na plastični smučarski progi športnega središča Sci Club 70 v Nabrežini so se dopoldne zbrali štirje smučarski zvezdniki, ki so še do pred nekaj leti oziroma kakim desetletjem krojili usodo svetovnega alpskega smučanja. Večkrat smo jih videvali na zmagovalnem odru na zimskih olimpijskih igrah, na svetovnih prvenstvih in v svetovnem pokalu. V okviru Barcolane 56 so na plastični nabrežinski progi nastopili slovenska zvezdnica Tina Maze, italijanska legenda Kristian Ghedina, hrvaški šampion Ivica Kostelić ter avstrijska izjemna smučarka Elisabeth Görgl.
O Tini Maze smo se večkrat razpisali. Slovenka je bila z goriškim trenerjem Andreo Massijem, ki je bil prav tako prisoten v Nabrežini, ena izmed šestih smučark, ki so zmagale v vseh petih disciplinah in ena od zgolj treh, ki jim je to uspelo v eni sami sezoni. Osvojila je olimpijsko zlato v smuku in veleslalomu. Leta 2011 je bila svetovna prvakinja v veleslalomu, v rekordni sezoni 2012/13 pa je nanizala 11 zmag in zbrala rekordno število točk svetovnega pokala (2414) ter tako zrušila 13 let star rekord Hermana Maierja (2000 točk).
Kristian Ghedina (letnik 1969), doma iz kraja Pieve di Cadore, je nekoliko starejši od treh včerajšnji konkurentov in prijateljev. Trikrat je bil zlat na svetovnem prvenstvu. Zdaj pa je smučarski trener in tudi pilot, saj tekmuje v prvenstvu Superturismo. Ko smo ga vprašali, ali je kaj treniral pred včerajšnjim nabrežinskim izzivom, nam je odgovoril: »Sekal sem drva, saj sem moral napolniti drvarnico pred prihajajočo zimo,« se je posmejal.
Deset let mlajši Hrvat Ivica Kostelić je v svoji izjemni karieri osvojil štiri srebrne olimpijske medalje in komplet kolajn na svetovnih prvenstvih. V sezoni 2010/11 je osvojil veliki kristalni globus. Njegova sestra Janica je bila prav tako uspešna smučarka, oče Ante pa je bil njun glavni trener. Ivica je po koncu smučarske kariere vodo v trdem agregatnem stanju (sneg) zamenjal s tisto (slano) v tekočem, oziroma morjem. Rad ima jadranje. Leta 2022 je nastopil na slovitem tekmovanju Atlantik Route de Rhum. Na vprašanje, ali se da smučati na plastični progi, je odgovoril: »Ah, raje na snegu, a najbrž bo taka podlaga čez tri generacije standard, zamenjala bo bele strmine.«
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku