Včeraj se je v Trstu zaključila tridnevna mednarodna konferenca o pandemijah, ki sta jo organizirala padriški znanstveni park AREA ter inštitut za genski inženiring in biotehnologije ICGEB. Med številnimi predavatelji z raznih koncev sveta sta bili tudi dr. Nina Prezelj z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani ter akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, vodja Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete ljubljanske univerze. S slednjo smo se pred dnevi pogovorili.
Ali so nove velike epidemije ali celo pandemije v bližnji prihodnosti verjetne?
Epidemije so sicer tako ali tako vsako leto, ponavadi respiratornih okužb, pandemije pa smo se pravkar znebili – SARS-CoV-2 oziroma covida. Na pohodu bi lahko bil še kak respiratorni virus, ampak upajmo, da ne bo imel res pandemičnih razsežnosti. Pa vendar, če pogledamo v zadnjih stotih letih, smo imeli štiri pandemije. Na to nekako pozabljamo.
Najprej špansko gripo, potem pa?
Potem sta bili še dve gripi, azijska in ruska, tudi to sta bili pandemiji, nazadnje pa covid.
Kako se na vašem inštitutu pripravljate na nove izbruhe?
Ravno to je predmet mojega predavanja. Zelo sem počaščena in vesela, da so me organizatorji konference povabili, da predstavim, kako smo v zelo majhni državi, kakršna je Slovenija, v inštitutu, ki je sorazmerno kompleksen, dokaj lepo pripravljeni. Prikazujem tudi nekaj lepih dosežkov, pozitivnih izplenov, pri katerih se je zgodilo, da smo bili ob pravem trenutku na pravem mestu ter odreagirali pravočasno.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.