»V Jugoslaviji sem spoznala, kaj pomeni vojna«

Preden bi izbruhnila vojna v nekdanji Jugoslaviji, je za Giovanno Botteri Sarajevo bilo le mesto, kjer se očarljivo spajata vzhodni in zahodni svet. Mesto, v katerem je čudovito preživeti novo leto. Tam pa je skozi oči mater, otrok in družin prvič boleče spoznala, kako se lahko vojna neizbrisno zareže v življenje ljudi. Dogajanje ji je še toliko bolj zlezlo pod kožo, ker je njena mati po rodu Črnogorka. Na petkovi podelitvi nagrade Elca Ruzzier smo jo zaprosili, ali nam lahko zaupa nekaj drobcev njene bogate življenjske poti.

Vaša zgodba vojne dopisnice se začenja v nekdanji Jugoslaviji, ko je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja nekdanje socialistične republike pretresala kruta vojna. Z ramo ob rami ste kot novinarka delali s snemalcem Miranom Hrovatinom. Kakšne spomine hranite na tiste dni?

Pred dvema tednoma je v Sarajevu potekala spominska slovesnost. Poklicali so me kolegi bosanske televizije in me zaprosili, ali jim lahko posredujem tedanje posnetke. Bilo je kot, da bi se spet vrnila nazaj v tiste dni. Gledati najino skupno delo, je bil pravi skok v preteklost. Miran je vse, kar je posnel, hranil v arhivu. Rezultat je dosledno pričevanje, ki obeležuje tedanje dogajanje minuto za minuto. Del njegovih posnetkov bombardiranja sarajevske tržnice so sedaj, ob tej priložnosti prvič predvajali na televiziji. Kar smo tedaj doživeli, ni bilo zelo pomembno samo iz poklicnega vidika, temveč na sami človeški ravni. Mi, ki živimo v miru in blagostanju, smo na lastni koži spoznali, kaj pomeni vojna.

Pogovor z Giovanno Botteri si lahko v celoti preberete v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.