»Letos je prvič, ko pridem sem in ni umazan ali razbit.« Tako je bilo slišati danes, v soboto, 4. novembra, pri spomeniku v gozdu Salcer pri Padričah. Pred slabim stoletjem, 3. novembra 1929, so se v tamkajšnji pečini sestali primorski antifašisti, člani organizacij Tigr in Borba. V spomin na dogodek so v desetletjih postavili kar dva spomenika. Zdajšnji je nadomestil prvega, ki je pretrpel marsikaj.
Program v priredbi Društva Tigr Primorske, Odbora za proslavo bazoviških junakov in Koordinacijskega združenja kraških vasi se je pričel s spominskim pohodom.
V svojem govoru je Zobec, sicer raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prisotnim orisal podobnosti med dogajanjem v Italiji za časa fašizma in v drugih državah. Nasploh je bil govor uperjen v svet, kar je bila, kot je zadovoljno komentiral marsikdo, netradicionalna, a vsekakor dobrodošla izbira.
Poslanstvo antifašizma se ni končalo z vojno. Priča smo »voditeljem, ki se imajo za preroke,« je dejal Zobec. Preroki so v resnici le diktatorji, ki »brišejo spomin na tiste, ki so se takim politikam zoperstavljali«. V enostavni populistični naraciji pa so vedno drugi krivi za nacionalno bedo.