Umetniški pogledi na identiteto »brez belih in rdečih«

Identiteta je, sploh na našem koncu, težka beseda. Eden od najbolj pristnih načinov razglabljanja o sebi pa je umetnost, ki nam omogoča uprizarjanje skrivnosti in razmišljanje o doživetem. Pogledi na identiteto in današnje doživljanje slovenske narodne skupnosti v Italiji, »brez belih in rdečih«, kot je bilo hudomušno slišati, je prav snov razstave Izhodišče navdiha, ki bo v prostorih Sklada Mitja Čuk na openski Proseški ulici na ogled od 2. septembra.

Novi pogledi na slovenstvo

Razstava nastaja v teh dneh v sklopu projekta Mladi za(s)klad, ki ga openska ustanova vodi že več let. S projektom nameravajo krepiti sodobno in mlado zamejsko umetnost in ustvarjanje. Izhodišče navdiha bo sooblikovalo devet mladih umetnic in umetnikov iz okolice Trsta, ki se na takšen ali drugačen način prepoznavajo v tukajšnji slovenski skupnosti. Njihove zgodbe in umetnost so nekakšen izraz modernizacije naše skupnosti. Če sta prepoznavanje in vera v neko identiteto dokaj jasni, so njihove zgodbe raznolike. Prepoznavanje v odtenkih slovenskosti bi lahko opisali kot rezultat njihovih življenjskih zgodb, ne pa kot izhodišče. Identiteta pa vztraja kljub geografskim razdaljam. Tržaška je kraj izvora, ne vedno kraj delovanja.

V ponedeljek popoldne so se umetnice in umetniki srečali na vrtu organizatorke razstave Elizabeth Griffin, kjer so se pogovorili o napredovanju svojih del in o logistiki razstave. Priložnost pa je Primorski dnevnik izkoristil, da bi pobliže spoznali mlade in njihovo ustvarjanje. Genezo projekta nam je predstavila kustosinja razstave, ilustratorka Irina Goruppi. Projekt je deseterica mladih začela snovati na začetku poletja, ko so se prvič sestali in določili vezno nit. Dva tedna pred odprtjem razstave so načeloma nared, ob nekaterih pomislekih glede postavljanja. Niso sicer vsi sodelujoči likovni umetniki, odprtje, ki bo na vrsti 2. septembra ob 18.30, bo s koncertom in večplastnim performansom pravo umetniško doživetje. Pianistka Jelena Ilić Veljak bo zaigrala slabe pol ure skladb, »ki ji nekaj pomenijo«. Pri tem bo stavila na medkulturnost, ki jo tudi sama pooseblja spričo črnogorskih korenin. Tanja Marmai pa bo s performansom predstavila svojo identiteto, ki je sad izmenjave med Opčinami in Benečijo. Njena mati se je namreč oženila v Benečiji, Tanja pa se je »vrnila« na Tržaško. V svojem nastopu bo povlekla na dan tudi nekatere »stvari, ki jih shranimo, in bodo sedaj dobile smisel,» denimo univerzitetne izkaznice.

Mozaiki, klavir in karte

Noemi Roma bo septembra predstavila dva mozaika, s katerima namerava predstaviti dualnost svoje identitete. Eden bo imel svetlo ozadje, drugi pa temno. Z zlatimi elementi pa bo zapolnila razpoke, s čimer hoče izpostaviti bogastvo, ki lahko izhaja iz temnejših trenutkov. Leo Samsa bo na razstavi zastopan s kipom ženske, ki ga je predstavil skoraj ironično. »Je skulptura, ki hoče biti lepa, nimam drugega kaj povedati,» je dejal na ponedeljkovem srečanju. Lara Furlan namerava s svojim surrealističnim posterjem vzbujati vprašanja. Umetnina ponazarja svet, ki ne obstaja, v njem pa stoji figura brez obraza, namenoma brez obličja in identitete. »Hočem, da se oseba izgubi,» je razložila kolegicam in kolegom.

Tudi slikarka Vera Blasina bo stavila na lik brez obličja, vendar drugačne sorte. Na sliki v velikem formatu upodablja okost njak z gorečim srcem. Srce je, v ljubezni in sovraštvu, življenju in smrti, dejansko edini skupni imenovalec človeštva in emotivno središče našega ravnanja, je poudarila. Ob sliki, ki meri slaba dva metra v višino in poldrugi meter v širino, pa se postavljajo logistična vprašanja, saj je morebiti pretežka za obešanje na zid. Ekipa pa bo nedvomno našla rešitev.

Tudi Martina Bole bo pred stavila svojo identiteto z dvema umetninama. Umetnica živi v Firencah, ob povratkih v Trst ceni predvsem sprehode po Krasu. Eno delo bo ponazarjalo njo, hrbtno, ki gleda morje. Druga grafika pa bo prikazovala pogled z morja na oba lo, sozvočje zelenega in modrega. Boštjan Petaros namerava s sosledjem ilustracij pred staviti sebe in svoje dejavnosti, od gledališča do šaha in skavtov. Krog predstavitev je sklenila Petra Debelis, ki namerava tukajšnje kraje predstaviti na zelo svojevrsten način, s kartami. Na njih bo upodobila denimo naš »ne vidim ure«, namesto pravilnega »komaj čakam«. Konec koncev je tudi to identiteta.