Ugrabili so ga v Sarajevu, brat je v Trstu plačal odkupnino in ga rešil

Ob štirih zjutraj je zazvonil telefon. »Plačaj! Plačaj! Nakaži nam 1500 evrov, sicer pretepemo tvojega brata.« Glas na drugi strani telefonske zveze se je oglašal iz Sarajeva.

V stanovanju v Ulici Baruthana, dobre štiri kilometre severovzhodno od Baščaršije, slovitega sarajevskega starega mestnega jedra, so ugrabitelji bratu grozili z nožem in pištolo. »Ni mi ostalo drugega, kot da plačam. Denar sem še istega dne prek sistema Western Union iz Trsta nakazal neznancu v Grčijo, mojega brata pa so izpustili,« je v stanovanju pri Svetem Jakobu razložil 24-letni pakistanski državljan. Ob njem je sedel brat, 26-letni bradat možakar, ki je pred mesecem in pol v prestolnici Bosne in Hercegovine dejansko gledal smrti v oči. Na telefonu je kazal fotografijo domnevnega ugrabitelja, lasatega moškega srednjih let: »Bili so mafijci, pakistanski mafijci. Če brat ne bi plačal, bi me ubili«.

»V Sarajevu sem bil že kaka dva tedna. Taval sem po mestu, iskal sem način, kako bi nadaljeval potovanje, ko me je 24. decembra kontaktiral neznanec. Povabil me je k sebi v neko stanovanje na hribu, v predmestju Sarajeva,« je svojo pripoved začel A.S. (sogovornik iz varnostnih razlogov ni želel javno razkriti svojega imena, ravno tako njegov brat).

Do stanovanja se je odpravil s prijateljem, po uri hoje v hrib je prispel do hiše ob potoku Mošćanica. Tam ga je pričakala skupina rojakov, pakistanskih mladeničev. »Neznanec, ki me je poklical, je bil agent (tihotapec z ljudmi, op. nov.). Dejal je, da mi lahko uredi prevoz na Hrvaško. Šesti čut me je opozoril, da nekaj ni v redu, pa sem ponudbo zavrnil in mu odgovoril, da bom poiskal drugo osebo, ki bi mi lahko pomagala potovati dalje,« je nadaljeval sogovornik, ki je omenjeno stanovanje s prijateljem zapustil okrog 20. ure. Dve uri kasneje pa ga je »agent« spet poklical in povabil nazaj, češ da ga čaka dobra večerja. Izčrpani in lačni migrant se je s prijateljem vrnil in padel v past.

A.S.-ja so iz postelje vrgli ob 4. uri zjutraj: »Nikogar drugega ne boš iskal, mi ti bomo uredili pot na Hrvaško,« naj bi rjoveli ugrabitelji. Ugrabljenec je odgovoril, da jih ne pozna in se nanje ne zanese. Pa je eden izza pasu povlekel pištolo. »Tukaj boš ostal«, je zabičal in mu primazal klofuto. »Takoj sem poklical brata v Trst. Enkrat, dvakrat, trikrat, dokler ni odgovoril. Sprva je mislil, da se šalim. Ko je doumel, da sem v hudi nevarnosti, pa je brez oklevanja plačal,« je pripoved nadaljeval mladi mož, ki zase pravi, da ima veliko srečo: brat, ki je v Trst prišel kot mladoletnik brez spremstva, je redno zaposlen in je odkupnino lahko plačal takoj. »Zgodi se, da lahko ugrabljenca reši le družina v domovini, pri čemer si mora denar izposoditi ali kaj vrednega prodati,« je še pojasnil.

Ugrabljenčev brat je medtem v Trstu lahko le upal na srečen razplet zgodbe. »Razmišljal sem, da bi pomoč poiskal na policiji ali na pakistanski ambasadi v Sarajevu,« je bil jasen 24-letnik, ki je imel v resnici »zvezane roke«. Ni mu preostalo drugega, kot da plača. Na srečo so ugrabitelji takoj prejeli denar in že istega dne ugrabljenca odvedli na sarajevsko glavno avtobusno postajo ter ga izpustili.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku