Tržaška evangeličansko-luteranska skupnost je 2. decembra s slovesnim bogoslužjem v svoji cerkvi na Trgu Panfili obeležila 240-letnico obstoja, pri čemer je prišla do izraza zlasti njena vpetost v tukajšnji narodnostno in versko raznolik prostor s prepletanjem italijanske, slovenske in nemške besede tudi v znamenju Primoža Trubarja in Zdravljice.
Prvi evangeličani so v Trst prišli leta 1717, bolj množično priseljevanje se je začelo po razglasitvi proste luke leta 1719, skupnost pa je bila uradno ustanovljena leta 1778. V naslednjih desetletjih oz. stoletjih se je razvijala skladno z razvojem Trsta in njegovega pristanišča: v začetku 20. stoletja je dosegla največjo številčnost - 1700 članov - danes pa jih šteje 160. Njen večstoletni nemški značaj se je s časom spremenil, tako da je od leta 2000 jezik skupnosti italijanščina, nemško bogoslužje je vsako drugo nedeljo v mesecu. Nemški in italijanski komponenti se je lani pridružila še slovenska z imenovanjem slovenskega duhovnika Aleksandra Erniše na čelo skupnosti.
Na slovesnosti 2. decembra je bilo med drugim poudarjeno, da je zgodovina tržaške skupnosti znamenje, kako vera še naprej daje moč iti naprej po poti miru, strpnosti in solidarnosti, poudarjeni so bili tudi odlični odnosi med skupnostmi iz Gradca, Maribora, Trsta in Gorice ter doprinos evangeličanov k razvoju Trsta. Iz Slovenije je prišlo predstavništvo tamkajšnjih evangeličanov s častnim škofom Gezo Ernišo (očetom tržaškega duhovnika), ki je ob tej priložnosti tržaški skupnosti izročil posebno darilo - zbirko spisov Primoža Trubarja, pri čemer je citiral tudi verze iz slovenske himne Zdravljice.
Udeležence slavja je čakalo tudi dvojno presenečenje: slovenski mojster Janez Rozman je z izvirno Gutenbergovo metodo natisnil podobe tržaške cerkve, mladi pa so delili platnene vrečke s simbolom Lutrove rože.