Tržaško pristanišče zapušča z enkratnim modelom vodenja

»Bodočnost tržaškega pristanišča ni v pristanišču, ampak je zunaj njega. V zadnjih letih smo povečali železniške povezave, investirali v strateške točke zunaj pristanišča, predvsem v intermodalni center v Fernetičih, Cervignanu, Pordenonu in Gorici. Ustvarili smo samosvoj poslovni model, model Trst, drastično povečali premoženje javnega podjetja. Vse to nam je uspelo z logiko privatnega menedžerja, ki dela v korist javnega.« S temi besedami je obračun devetletnega mandata včeraj na Pomorski postaji podal predsednik pristaniške uprave Zeno D’Agostino. Njegova funkcija predsednika bo predčasno prenehala 31. maja, šest mesecev pred predvidenim prenehanjem mandata.

Na vprašanje novinarjev, kam ga po Trstu ponesla poslovna pot, je prvi mož pristaniške uprave odgovoril, da ne bo šel delat v nobeno drugo pristanišče. »Pogojev za inovacijo, ki sem jih našel v Trstu, ne bi mogel dobiti v nobenem drugem italijanskem pristanišču. Niti v tistem v Genovi,« je včeraj dejal D’Agostino in zavrnil namigovanja, da so ga vabili v Ligurijo reševati težave po škandalu, ki zadeva domnevno podkupovanje v zameno za pridobivanje uslug, med drugim koncesije za terminal v pristanišču v Genovi. Svojo navezanost na Trst je predsednik utemeljil tudi z dejstvom, da je začel spremljati lokalno nogometno ekipo Triestina.

Na svoji zadnji novinarski konferenci kot predsednik pristaniške uprave je D’Agostino večkrat ponovil, da je z opravljenim delom izredno zadovoljen in položaj zapušča čiste vesti. Kot je povedal pred zbranimi novinarji, ne obžaluje prav ničesar. Niti začetih pogajanj s Kitajci, s katerimi so delali na tem, da bi Italijo preko Trsta vključili v projekt Belt and Road Initiative. Tudi iz propadlega memoranduma sem se nekaj naučil, je pripomnil prvi mož tržaške luke.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.