»Tržaško pristanišče lahko še raste«

»Z vsemi gradbišči in projekti, ki jih trenutno vodimo v pristanišču, bi bilo res neugodno, če bi delovali s polno paro.« To je bil le eden izmed najbolj ironičnih citatov včerajšnjega neobičajno osebnega javnega pogovora s predsednikom tržaške pristaniške uprave, po domače predsednikom pristanišča, Zenom D’Agostinom. Dobro obiskan pogovor, s sicer visoko srednjo starostjo, je priredilo društvo deželnega svetnika Roberta Cosolinija (DS) Luoghi Comuni. Večer je povezovala novinarka dnevnika Il Piccolo Paola Bolis.

Cosolini se je uvodoma spomnil prve kave z D‘Agostinom v baru za Velikim trgom oktobra leta 2014. Sam je bil takrat župan, D’Agostino pa je nekaj mesecev kasneje prevzel vodenje pristanišča. Od takrat se je spremenil odnos Trsta s pristaniščem, a tudi odnos tržaškega pristanišča s Furlanijo - Julijsko krajino, je dejal.

Od leta 2014 se je sicer povsem spremenil tudi svet. »Vse je bilo mirno, Trst je imel odprte vse možnosti,» je dejal D’Agostino in v isti sapi tudi pripomnil, da takrat nihče ni postavljal pod vprašaj globalizacije. Kljub t.i. reshoringu, to je vrnitvi industrijske proizvodnje bliže končnim trgom, lahko pristanišče še rase. Gojiti je le treba odnose z drugimi državami, kot sta trenutno Maroko in Egipt. O slednjem je še dejal, da bo eden od zmagovalcev zadnjih nemirov na Bližnjem vzhodu. Poraženca bosta Ukrajina in Giulio Regeni, ker je pozornost sedaj uperjena le v Palestino. Egiptu, kot možnemu posredniku, pa bomo oprostili marsikaj. O mednarodnih odnosih je D’Agostino še pripomnil, da so večkrat pristaniške uprave tiste, ki rimskim državnim funkcionarjem predlagajo naslednje poteze, ne pa obratno.

Projektov v teku je v pristanišču trenutno toliko, da predsednik večkrat na marsikaterega pozabi.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.