Tržaški konservatorij in slovenščina

Po hodnikih konservatorija Tartini mrgoli mladih glasbenikov. Slišati je več jezikov, nekaj slovanskih, angleščino in seveda italijanščino. Slovenščino je po novem slišati v tajništvu, kjer je začelo delovati slovensko okence. V pisarni v drugem nadstropju sedi od marca letos Ivana Gantar, ki je konec lanskega leta zmagala na javnem razpisu. »Kot odgovorna za stike s slovensko govorečimi uporabniki sem nastopila v še ne povsem organiziranem okencu, ki pa se hitro nadgrajuje,« je pojasnila. Prva storitev se razvija, a je med študenti še premalo poznana. Tudi dokumentov in obrazcev še ni na voljo v slovenščini, tako kot spletne strani, ki sicer trenutno nima niti angleške različice, kljub temu, da je dobra tretjina študentov tujih državljanov. Slovencev je bilo med njimi lani še največ, uradno 34. Številni pa so tudi tisti, ki se na visoko glasbeno šolo v Trst pripeljejo z zahodnega Balkana ter z drugih koncev Evrope in sveta.

Slovensko okence v pričakovanju gradiva za učinkovito izvajanje storitve trenutno skrbi za stike s Slovenci, sodelovanje pri razvijanju projektov Interreg Italia-Slovenia ter vsaka potreba, ki jo študentje ali institucija imajo v zvezi s slovenskim jezikom in kulturo. In seveda po potrebi tudi drugo pisarniško delo, saj ga ne manjka. »Telefonske številke ali elektronskega naslova, s katerim lahko slovenski uporabnik pride v stik s slovenskim okencem, še ni« je pojasnila, »a odgovor lahko dobi, če se oglasi na že znanih številkah in naslovih.«

Direktor Sandro Torlontano potrjuje, da imajo s slovenskimi glasbenimi šolami odličen odnos in da dobro sodelujejo. V maju so gostili koncert učencev Glasbene matice, pred dobrim mesecem pa mladinski zbor šole Emil Komel. Na vprašanje, kako spoštovati zaščitni zakon, ki predvideva delovanje slovenskega oddelka konservatorija, nima najbolj obetavnega odgovora. Konservatorij se je od leta 2001, ko je bil sprejet zakon št. 38, ki v 15. členu predvideva ustanovitev avtonomne slovenske sekcije s slovenskim učnim jezikom, zelo spremenil. Nekoč je bila notranja ureditev popolnoma drugačna in namenjena starostno širši skupini učencev, zdaj pa ta institucija ni več pod okriljem ministrstva za šolstvo, ampak ministrstva za univerzo in raziskovanje. »Ministrstvo nam je pred kratkim poverilo upravljanje razpisov za zaposlovanje učnega kadra, kar je za nas veliko breme. Kdaj in v kakšni obliki bo to potekalo, ali za koliko mest, še ne vemo. Zadnji razpis je bil pred 30 leti,« je povedal Torlontano, ki še ni vedel, ali bo razpis vključeval specifične zahteve po slovensko govorečih kandidatih. Zdaj gre vse skozi Rim.

O tem, da je slovenska narodnostna skupnost sestavni del kulturnega prizorišča na Tržaškem, nihče na konservatoriju danes ne dvomi. Politiki in diplomati so pred časom z veliko vnemo sprejeli spremembo k statutu, ki predvideva v 5. odstavku tretjega člena »spodbujanje raziskovanja in poučevanja glasbene kulture slovenske in drugih skupnosti, zgodovinsko prisotnih na ozemlju«. Reforma konservatorijev pa je hibrid pravil, ki ustvarja normativne težave. Prvi korak je bil storjen. Slovensko okence, čeprav še v povojih, deluje. Kaj pa programi in zaščitni zakon? »Zakon je poln dobrih namer. Kot se pa večkrat dogaja v Italiji, po nastanku zakona se ne poskrbi za urejanje njegovega izvajanja,« je povedala nova predsednica konservatorija Daniela Dado. Konservatorij bo uresničil vse, kar lahko naredi v prid slovenske skupnosti, pravi, »a zakona, takšnega, kakršen je, se zdaj, ko se je konservatorij spremenil, ne da v celoti izvajati. Obljubljene vsebine o slovenski glasbi bomo v študijski program vnesli čim prej in preučili naslednje korake. Prepričana sem, da vključevanje slovenskih vsebin ni v prid samo Slovencem, ampak celotni tržaški skupnosti.«

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.