Trst obiskali francoski dijaki

Mobi Eco for all je ime projektu, v sklopu katerega so Državni tehniški zavod Žige Zoisa v teh dneh obiskali dijaki francoske višje srednje šole Paul Painlevé iz predmestja Pariza. Skupina francoskih dijakov se je od ponedeljka družila s sovrstniki četrtega razreda smeri Uprava finance in marketing in tretjega razreda smeri Gradnje okolje in prostor.

Koordinatorica projekta je profesorica Katarina Jeretin Ferluga. Kot je povedala, so na šoli dveletni projekt zagnali januarja letos. Dela pa je bilo že pred tem veliko: ravnateljica Maja Lapornik je razložila, da so finančna sredstva prejeli iz programa Evropske unije Erasmus+. Za izmenjavo s francosko šolo pa so se odločili, da bi mlade tržaške dijake soočili z novo realnostjo ter jim omogočili navezovanje medsebojnih stikov. Tudi dijaki zavoda Zois bodo potovali in prihodnje leto spomladi obiskali vrstnike v Parizu ter si tam ogledali muzej Louvre, dvorec Versailles in druge znamenitosti francoske prestolnice.

Če bo obisk tržaških dijakov osredotočen na kulturi, pa je med obiskom njihovih novih francoskih prijateljev v Trstu beseda tekla predvsem o ekologiji, okolju in trajnostnem turizmu. »K nam so pripotovali z avtobusom, počasnejšim sredstvom, ki pa onesnažuje manj kot letalo,« je povedala profesorica Ferluga.

Francoski in tržaški dijaki so ta teden obiskali Trst, Miramar, pa tudi Postojnsko jamo in Benetke. »Mesto na vodi je lepo, preveč pa je bilo gneče,« je povedal Joseph, ki mu je bil ljubši umirjen Miramarski park z gradom. »Imeli smo se lepo, tržaški dijaki so prijazni. Sprva so bili nekoliko plahi, a smo se lepo ujeli,« je še povedal mladenič, ki pred prihodom v Trst ni vedel, da tu živi slovenska manjšina, ki ima tudi šole s slovenskim učnim jezikom. V odlični italijanščini pa nam je svoje vtise o minulem petdnevnem izletu zaupala Kim Axelle. Ko smo jo vprašali, ali se je naučila kakšne slovenske besede, nas je presenetila s »človeška ribica«.

Med Tržačani in Parižani je bilo sicer nekaj jezikovnih ovir, vsi francoski dijaki namreč ne obvladajo angleščine. Nekateri pa so govorili v italijanščini, drugi so se sporazumevali v španščini, ki se je učijo tudi na zavodu Zois. Mladina je tako dokazala, da je mogoče prijateljske vezi spletati tudi onkraj jezikovnih in kulturnih razlik.