Trst je dobil svoj muzej literature

V palači Biserini na Trgu Hortis odpira danes javnosti svoja vrata muzej tržaške literature Lets, se pravi okno v tržaško književno dogajanje od 19. stoletja do današnjih dni. »Ne gre za dosego cilja, pač pa za pomembno etapo na dolgi poti, ki se je začela leta 1997 z odprtjem muzeja posvečenega Italu Svevu in leta 2004 še tistega o Joyceu. Več kot 20 let je torej zahtevala pripoved o literaturi, ki jo danes ponujamo, saj gre za kompleksno in subtilno umetnost, nedvomno osebno izkušnjo, ki smo jo težko oblikovali,« je na včerajšnjem predogledu dejal kustos Riccardo Cepach.

Trst je kustos definiral kot kulturno prestolnico, ki je botrovala rojstvu evropske modernistične književnosti. Tiste, ki se oglaša v različnih jezikih, tiste, ki je izraz različnih duš mesta, kar so skušali predstaviti tudi v pritličju palače Biserini s pomočjo multimedijskih orodij ob knjigah, dokumentih in fotografijah, seveda.

Muzej ima svoj dom v levem delu palače. Ni velik, prej bi rekli, da je intimen, vendar zelo prikupen. Razdeljen je na šest manjših tematskih območij.

Obiskovalec se ob vhodu najprej znajde v rdečem prostoru, t.i. knjigarni avtorjev, ki je razdeljena na 19 vsebinskih sklopov od iredentizma do srednje Evrope, realizma in literarnih kavarn, itd. Na svojih idejnih policah in v predalčkih pripoveduje o avtorjih ter različnih sobivajočih žanrih in jezikih v mestu. Tu je mogoče najti izvirne predmete (pisalni stroj Borisa Pahorja, na primer, ali zemljevid Istre Fulvia Tomizze) in dokumente, filme in zvočne posnetke, knjige in zvočne knjige, fotografije in odlične nasvete za branje. Tu so svoje mesto našli Scipio Slataper, Claudio Magris, Susanna Tamaro, Mauro Covacich, Gianni Stuparich, Fulvio Tomizza, Paolo Rumiz, Pino Roveredo in drugi. Med njimi niso izostali slovenski avtorji, ki so pustili velik pečat na Tržaškem, se pravi Boris Pahor, Alojz Rebula, Srečko Kosovel in Vladimir Bartol, na velikih mizah sredi knjigarne pa najdemo tudi sodobnejša Marka Kravosa in Miroslava Košuto.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.