Tri Slovenije vse bolj nepovezane

Med Slovenci v Sloveniji in tistimi, ki živijo zunaj njenih meja, se kljub padcu meja in povečanju števila zamejcev, ki gredo študirat v Slovenijo, čuti vedno manjša povezanost, tudi v Sloveniji sami je večja razcepljenost in ljubezen do slovenstva je potisnjena v ozadje. Povezanost z matico pa je za Slovence v zamejstvu in zdomstvu ključnega pomena, k njeni krepitvi bi lahko pripomoglo npr. daljše bivanje učencev iz zamejstva v šolah v Sloveniji, pa tudi rešitev vprašanja priznanja študijskih in strokovnih naslovov. To je bilo slišati na srečanju z naslovom Tri Slovenije – ena domovina?, s katerim so se v nedeljo popoldne pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah zaključili 59. študijski dnevi Draga 2024.

Protagonisti sklepnega srečanja Drage, ki ga je povezovala novinarka Erika Jazbar, so bili bivša državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za kulturo in sedanja vodja programa na Slovenski matici Ignacija Fridl Jarc, direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta Devan Jagodic ter slovenska odvetnica iz Argentine in urednica tednika Svobodna Slovenija Marjana Poznič. Fridl Jarc je poudarila pomen, da človek nosi v srcu etos, dalje ljubezen in nazadnje še narodno zavest. Po njenem mnenju v Sloveniji najbolj primanjkuje ljubezni do slovenstva, nastajajo nove izključujoče ideologije. Temeljno vprašanje je, kako ljubezen vzpostaviti pri mladih preko izobraževalnega procesa, saj je tu po njenem mnenju prostor za vzpostavljanje povezav, bistvena pa je jezikovna usposobljenost ter to, da se obudi vedenje, da za mejo živijo ljudje, ki čutijo podobno. Jagodic je obrazložil, kako slovensko narodno skupnost sestavlja približno 20.000 pripadnikov trdega jedra, dalje 17.000 pripadnikov vmesnega pasu iz večkulturnih oz. različnih okolij ter 27.000 pripadnikov zunanjega pasu, ki so ali neslovenskega izvora ali potomci asimiliranih Slovencev, ki pa se vključujejo v skupnost. Tu je treba ustvariti okoliščine, da bi posameznike iz perifernih pasov vključili v trdo jedro, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti šoli in pripravi specifičnih metodoloških pristopov in učbenikov. Vse več mladih Slovencev iz Italije se sicer odloča za študij v Sloveniji, raziskave pa kažejo na večanje razdalje z matico in večanje bližine z italijanskimi kulturnimi prvinami, tudi ni zaznati krepitve povezav z drugimi slovenskimi manjšinami v sosednjih državah ali pa s Slovenci po svetu, tudi slovenska narodna skupnost sama je notranje bolj razdrobljena. Za Slovence zunaj Slovenije je povezanost z matico bistvena, institucionalno sicer obstaja, na družbeni ravni pa je bolj zadržana, za oživljanje skupnega prostora bi bilo treba npr. uresničiti zamisel, da bi vsak slovenski učenec iz Italije preživel del svoje učne poti v Sloveniji, dalje dosledno spodbujati obiske, posodabljati in dopolnjevati učne načrte v Sloveniji idr., prav tako bi bilo pomembno rešiti vprašanje priznanja strokovnih nazivov in kvalifikaciji, meni Jagodic. Marjana Poznič pa je opozorila, kako sta osamosvojitev in demokratizacija Slovenije, pa tudi njeni športni uspehi, prispevali k njeni prepoznavnosti v svetu in tudi k večjemu ozaveščanju Slovencev v zdomstvu. Kar se tiče Slovencev v Argentini, je dejala, da so le-ti vedno iskali stik z matico ter z drugimi slovenskimi narodnimi skupnostmi v drugih državah in v zamejstvu, obiski maturantov sobotne šole v Sloveniji in zamejstvu pa pomagajo utrditi pripadnost. Potrebno pa je, da sami sebi razjasnijo, kaj so, saj človek potrebuje domovino, aktualno, otipljivo domovino, je dejala Poznič.

Pred srečanjem so organizatorji Drage izročili 13. Peterlinovo nagrado koroškemu diplomatu in predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev Valentinu Inzku, ki je opozoril na številne kulturne delavce, ki s svojim delom ohranjajo in krepijo ideje slovenstva, demokracije in krščanstva, zato bi morali, podobno kot se dela z neznanim vojakom, postaviti spomenik neznanemu kulturnemu delavcu. Nedeljski dopoldan pa je bil namenjen maši, ki jo je daroval redovnik klaretinec Branko Cestnik, ki je v nadaljevanju tudi predaval na temo Umetnost in vera.