Okrožna državna tožilka Katjuša Poropat Lakošeljac je ob koncu torkovega celodnevnega naroka glavne obravnave o umoru 57-letnega Darja Grmeka leta 2022 v Kobjeglavi za obdolženca Adriana Petelina predlagala kar 30 let zaporne kazni, kar je v Sloveniji dejansko najvišja možna kazen. Predlog je utemeljila s tem, da je dovolj dokazov, da je storilec ravno 60-letnik iz Devina (po rodu je sicer iz Mavhinj), da je bilo dejanje načrtovano in izvedeno na grozovit način, in sicer iz koristoljubja. »Sama zanj nisem našla nobene olajševalne okoliščine,« je na koprskem okrožnem sodišču dodala tožilka. Svoj zagovor je imel pred tem sam Petelin, ki je vse obtožbe zanikal. V četrtek bo na vrsti sklepni govor obrambe, nato je pričakovati izrek sodbe.
Po besedah tožilke so dokazi, o katerih je bil govor med dobrim letom dni trajajočim sojenjem, v celoti potrdili obtožbe, zato je sodnemu senatu, ki mu predseduje Matevž Gros, predlagala, da Petelina spozna za krivega. V govoru je obnovila dogajanje, izsledke iz kriminalistične ter forenzičnih preiskav in poudarke z glavne obravnave.
Petelin in Grmek sta se poznala že dolga leta, po mnenju znancev pa so ju povezovale samo prepovedane droge, ki jih je Grmek v Kobjeglavi prodajal širšemu krogu ljudi z obeh strani meje. Več prič je omenilo, da je Grmek Petelinu posodil večjo vsoto denarja, od druge polovice leta 2021 pa ga je začel vztrajneje pozivati, naj dolg poravna. Ena od ključnih prič je svoj čas na sodišču navedla Grmekovo izjavo, da mu mora Petelin ravno 1. aprila 2022 vrniti 35 tisoč evrov. Druge priče so se spominjale, da se je Grmek Petelina vse bolj bal, ker da mu je ta grozil s smrtjo.
Grmek je po oceni sodnega zdravnika umrl 1. aprila med 10. in 16. uro. Tožilka meni, da je imel Petelin – čigar telefon je še do 12.14 zaznala bazna postaja v Praprotu, ki pokriva tudi območje mejnega prehoda Gorjansko, nato pa ga do 13.40 ni zaznala nobena bazna postaja, ker ga je po mnenju tožilke namenoma izklopil – 86 minut časa, da je z meje prispel v Kobjeglavo, izvršil umor in se vrnil v Italijo.
Drugega mnenja je bil Petelin, ki je pred tem v svojem zagovoru zanikal, da je bil tistega dne v Kobjeglavi. Poudaril je, da ga je z Grmekovo smrtjo 2. aprila seznanil znanec, ki naj bi mu tudi dejal, da bodo okrivili njega. »Vsi so se zmenili, da sem bil jaz,« je dejal Petelin. V vsej tej zgodbi po njegovem marsikaj ne »štima«, med pričevanji je zasledil več nedorečenosti.