Po dolinskih peripetijah v zvezi s cerkvenimi zvonovi in posledičnem odloku o rabi zvonov, ki ga je 17. aprila določila tržaška škofija, je pred nekaj dnevi tudi v Bazovici bilo pozneje. »Prijavili so me na škofijo in moral sem popraviti uro, ki je več kot 80 let bila ob 6.30. Po državnem zakonu mora namreč biti ob 7-ih,« nam je pojasnil bazovski župnik Žarko Škerlj. »In ker so na škofijo prejeli sporočilo, da je zvečer ura bila prepozno (ob sončnem zatonu ob 21.15), sem jo s 30. junijem nastavil ob 20. uri.«
V odloku tržaškega škofa Giampaola Crepaldija je med drugim določeno, da sta zvonjenje in bitje cerkvenih zvonov dovoljena ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 21. ure. Samo velikonočna vigilija in božični večer sta izjemi. »Delavnikov, nedelj in praznikov ne bom ločeval,« je bil jasen Škerlj. »Drugače bom tu vse zaklenil in odšel.«
Bazovski župnik namreč meni, da državni zakon določa le to, da se zvonovi lahko oglasijo od 7. ure dalje. »Državni zakon, kar je različno od škofijskega,« je poudaril Škerlj. »To so mi povedali redarji, ko so me pred približno petnajstimi leti prvič tožili na škofiji,« je pripovedoval. Takrat so v Bazovici zbrali sedem podpisov in zahtevali, da se v jutranjih urah zvonovi oglasijo kasneje. »Do mene je prišel redar. Jaz pa sem mu povedal, da so vaščani zbrali 328 podpisov zato, da bi nadaljevalo zvoniti ob 6.30. Ljudje namreč zjutraj vstajajo, gredo v službo in v šolo, pa jim ni treba budilke.« Celo, ko so v Bazovici ukinili bitje ponoči, so se nekateri vaščani tega zelo žalostili, je dodal Škerlj. »Stvar je v tem, da se dela za večino ljudi, ne pa za enega ali dva, ki se z vsemi ostalimi ne strinjata.«
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.