Teran se je znebil predsodkov in klišejev

Mladi so drzni in radovedni, všeč jim je stopiti korak naprej, sprejemati izzive, spoznavati nove okuse in se preizkusiti. Zlasti v zadnjih letih so postali bolj pozorni do tega, kar pijejo. Ne zadovoljijo se z nečim povprečnim, pač pa skušajo ciljati višje. Sicer, naj bo jasno, glede na to, kar jim dovoljuje denarnica, saj se tudi cene vina, tako kot pač vsega, krepko dvigajo.

Kaj zasledujejo mladi, kaj jim je všeč in kako jih družba upošteva kot stranke, je bila tema posveta, ki je uvedel letošnjo, že 17. izvedbo vinske prireditve Teranum in rdeča vina Krasa na novi, prestižni lokaciji, v hotelu DoubleTree by Hilton. Drznost in pogum. Genialnost in norost. Taka je mladost in taka so tudi kraška rdeča vina. Kako ju najbolje promovirati, je bil izziv pogovora, ki ga je vodila Eugenia Fenzi.

Martina Beccaria se je pri 29 letih odločila, da bo v Milanu odprla vinoteko Vino. Po devetih letih je ugotovila, da je bilo mladih strank na začetku malo, potem so začeli kapljati, po valih, »Sledili so v glavnem modnim muham, segali po naravnih vinih in takih s posebnimi značilnostmi,« je dejala in potrdila, da so danes vse bolj pripravljeni in zahtevni.

In radovedni, je dodal Jan Zaccaria, ki je pred poldrugim letom odprl restavracijo Mood v tržaškem getu. Ne branijo se pred posebnim okusom terana, pred njegovo kislostjo, ki je zanimiva tudi v povezavi s hrano. Veliko je povpraševanja po krajevnih vinih, je potrdil in dodal, da so se tudi proizvajalci zavedali potenciala terana. »Drži sicer, je lahko prvi požirek preseneti. Ni vsem všeč kislost nekatere odvrača, nekatere pa navduši, po okusu pač« je ugotavljal.

Teran najdemo tudi v vinski karti tržaške restavraciji Harry’s Piccolo, ki jo snuje somelje Manuele Duse. »Teran je kot razposajeni otrok, ki s staranjem ugladi svoje obnašanje,« je dejal. Presenetljivo, saj je teran sveže vino: če ostaja dlje v kleteh pa ne gre »v ocet« kot je veljalo nekoč, pač pa pridobi na okusu, svežine pa ne izgubi. Navajeni smo na običajno abinacijo terana s pršutom, somelje je predlagal, naj ga okusimo z mastno ribo.

Skratka, kar je nekoč veljalo za trdo vino, je danes pridobilo na eleganci. Vsi so si bili edini, da se je teran znebil večnih predsodkov in klišejev. Je izraz izjemne identitete tega teritorija in moral bi biti prisoten na vseh svetovnih vinskih kartah - škoda le, da ga ni dovolj.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.