Tehnologija v službi kmetovalcev in ribičev

155 podjetij oz. proizvajalcev, 25 institucionalnih subjektov, šest združenj in 18 inovatorjev ter trije pilotni projekti, s katerimi so tehnološke inovacije dali na voljo kmetovalcem, ribičem in školjkarjem. To so nekateri od rezultatov dobra tri leta trajajočega čezmejnega projekta Fish-Agro Tech v okviru evropskega programa Interreg Italija-Slovenija 2014-2020, katerega namen pa je bil ustvarjanje skupnih partnerstev med tehnološkimi parki in ustanovami ter podjetji na kmetijsko-živilskem in ribiškem področju ter na področju akvakulture ob sodelovanju lokalnih akcijskih in obalnih skupin v čezmejnem prostoru. Projekt je vodilo specializirano podjetje Aries Trgovinske zbornice Julijske krajine, ostali partnerji so bili znanstveni park Area, Lokalna akcijska skupina (LAS) Kras, Tehnološki park Ljubljana, Primorska gospodarska zbornica in Nacionalni inštitut za biologijo, kot pridruženi partner pa je sodelovala tudi LAS Istre.

Predstavniki omenjenih ustanov so rezultate projekta predstavili na današnjem zaključnem srečanju, ki je potekalo na spletni platformi Zoom. Poudarili so predvsem pomen dejstva, da je projekt predstavljal dobro prakso prenosa tehnoloških inovacij na področje kmetijstva, ribištva in akvakulture ter konkretno pomoč krajevnim pridelovalcem oz. proizvajalcem, pri čemer so v prvi vrsti prisluhnili potrebam le-teh.

Najbolj otipljiv rezultat projekta predstavljajo trije pilotni projekti: tako je znanstveni park Area pri 12 vinogradnikih na italijanski in slovenski strani namestil merilne postaje za ugotavljanje pogojev, v katerih se razvijata peronospora in oidij, da bi vedeli, kdaj in s katerimi preparati škropiti. S pomočjo podjetja Aries so potem razvili sistem merilnih boj za ugotavljanje potencialnih dejavnikov tveganja oz. nevarnosti v morju, ki bi lahko škodili ribičem in školjkarjem in s tem ogrozili kakovost prehrane. Tehnološki park Ljubljana pa je razvil digitalno platformo Zelena Istra, na kateri se ponujajo oz. tržijo krajevni proizvodi. Tako se je oblikovala mreža kompetenc, sodelujoči partnerji pa soglašajo, da je treba to sodelovanje nadaljevati in nadgraditi, zato so pripravili tudi spomenico o soglasju. Le-ta bo položila temelje za nadaljnje sodelovanje v obliki delovnega omizja.