»Svoboda je dragocena dobrina, ki jo je treba varovati in spodbujati«

V slovenskem izvirniku objavljamo govor tržaškega škofa Enrica Trevisija na nedeljski svečanosti v Bazovici.

Zakaj se še vedno spominjamo štirih slovenskih antifašistov (Ferda Bidovca, Frana Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša), ubitih 6. septembra 1930?

1. Ker nas združuje želja po pravičnosti. Ne sprijaznimo se z zlom: v nas vpije po dolžnosti Pravičnosti. Tisti, ki verujemo, se k Bogu obračamo prav zato, da bi bili močni in pogumni v boju proti krivicam ter vztrajno gradili pravičnejši svet.

2. Svoboda nas dela človeške, za vernike je to znak, da smo ustvarjeni po Božji podobi. Svoboda je dragocena dobrina, ki jo je treba varovati in spodbujati, za nas in za nove rodove.

3. Ker sta pravičnost in svoboda vedno krhki zmagi, na neki način vedno pomanjkljivi in ju je treba vsak dan znova pridobiti.

Papež je 7. julija v Trstu za demokracijo uporabil prispodobo ranjenega in ozdravljenega srca. Dejal je: »Vsakič, ko je nekdo odrinjen na rob družbe, trpi celotna družba. Kultura zavrženosti ustvarja družbo, v kateri ni mesta za revne, nerojene, šibke, bolne, otroke, ženske, mlade in stare. To je kultura zavrženosti. Oblast postane samozadostna, ni zmožna poslušati ljudi in jim služiti ...«. Nato pa je obsodil brezbrižnost in jo označil za »rak demokracije«. Tukaj smo, ker ne želimo biti ravnodušni do tistih, ki trpijo, ki so zatirani, ki so izključeni. Skupaj želimo prebuditi tiste, ki so zapadli v resno bolezen brezbrižnosti.

Nato je papež spodbudil k sodelovanju, »da bi bila demokracija podobna ozdravljenemu srcu. ... In za to je treba uporabiti ustvarjalnost. Če se ozremo okoli sebe, vidimo toliko znamenj delovanja Svetega Duha v življenju družin in skupnosti«: v naših skupnostih je toliko pozitivnega vrenja. In tudi jaz spodbujam množenje oblik sodelovanja in soodgovornosti za skupno dobro in pravičnost.

Zato smo tukaj: da bi cvetelo bratstvo, da bi gojili, kot je dejal papež, »pogum, da bi o sebi razmišljali kot o ljudstvu. Potreben je pogum, da se človek razume kot ljudstvo in ne kot jaz ali moj rod, moja družina, moji prijatelji ...«. »Namesto tega bodimo zavzeti za skupno dobro ...«.