Stoletne spremembe in izzivi

Predstavitev monografije Milana Bufona Ethnos in topos - Družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do 2015 je v sredo zvečer na dvorišču pomorskega kluba Sirena v Barkovljah ponudila izhodišče za zanimiv pogovor o slovenski narodni skupnosti, o tem kar je bilo in česar ni več ter o tem, kar morda še lahko pride. Na vabilo Slovenskega kluba, Slovenske matice in Slovenskega raziskovalnega inštituta so se odzvali avtor, doktor geografije Milan Bufon, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila in deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, s katerimi se je pogovarjala novinarka Poljanka Dolhar.

Na 300 straneh publikacije je avtor združil več desetletno raziskovanje slovenskega družbenega tkiva – za mejnika je izbral leti 1910, ko je potekalo zadnje ljudsko štetje v habsburški monarhiji, in leto 2015. »Vmes je še en mejni kamen, leto 1965, ko spoznamo industrijsko transformacijo izrazito kmečkega podeželja, stoodstotno slovenskega po sestavi. Etnične spremembe so nastopile šele v zadnjih desetletjih – od leta 1995 oz. zlasti po 2000 – s t.i. družbeno urbanizacijo, ko se je zmanjšala družbena distanca med Italijani in Slovenci in ruralno okolje je postalo zanimivo za mestne ljudi,« je uvodoma dejal avtor.

Ali je šola pripravljena na sprejemanje otrok iz mešanih družin, je zanimalo Dolharjevo. Dobrila, ki je več desetletij delala v slovenskih šolah, je ocenila, da se šola na to pripravlja nesistematično. Gabrovec pa si je izposodil prispodobo iz knjige Lepotica in zver – tako kot pošast, ki noče ogledal v gradu, ker se noče soočiti z realnostjo, tudi naša skupnost opozarja na težave, nakazuje ukrepe in smernice, na »odločitvenem« nivoju pa jih ne upošteva.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.