»Stanovanjske krize ne rešujejo luksuzni objekti«

»Da razvoju, ne špekulaciji.« To je geslo ankete gibanja Zdaj Trst o prihodnosti Starega pristanišča. V tem slogu se je odvijala tudi sinočnja skupščina na gramoznati ploščadi, kjer je nekoč stala dvorana Tripcovich. Zastopniki gibanja so predstavili izsledke ankete, s katero je skoraj 2000 Tržačank in Tržačanov izrazilo svoje mnenje o regeneraciji večinoma še zapuščenega območja.

Politične ideje in rezultate ankete sta predstavila Leyla Vesnic ter Andrea Marzoli. Iz podatkov izhaja, da velika večina vprašanih vsaj približno pozna dele projekta regeneracije območja. Najbolj poznana je seveda žičnica, ki bi povezovala Trst, Staro pristanišče, Barkovlje in Opčine, manj znana pa je selitev uradov Dežele FJK v skladišča stare luke. Večina vzorca nasprotuje obema projektoma.

Kot najbolj pozitivno možno panogo za oživitev in razvoj Starega pristanišča je vzorec omenil kulturno ter rekreativno-športno dejavnost (86 % in 71 %). Gospodarsko-proizvodne dejavnosti uživajo širšo podporo od turistične (59 % proti 56 %). Velika večina anketiranih (81 %) podpira zamisel Zdaj Trst, da bi v Staro pristanišče namestili visokotehnološka in okolju prijazna podjetja. Malo več kot polovica vzorca nasprotuje spreminjanju nekaterih skladišč v stanovanjske objekte, tisti, ki pa se s tem strinjajo, bi najraje videli stanovanja za študente oziroma znanstvene ustanove. Manj kot tretjina tistih, ki bi radi videli v nekdanjih skladiščih tudi stanovanja, se strinjajo z njihovo prodajo.

Dobri dve tretjini (70 %) bi radi videli, da bi ostala skladišča v javni lasti, malokdo pa se strinja s prodajo »po kosih« (3 %) oziroma s prodajo enemu investitorju v sklopu projektnega financiranja (1 %). Prav ta rešitev, ki uživa navidezno najmanj podpore, je tista, ki jo ubira mestna vlada Roberta Dipiazze. O njej pa ima Zdaj Trst marsikateri dvom.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.