Spomin naj bo klic proti vojni

Oder velike dvorane tržaškega Kulturnega doma so po desetih letih spet krasili rdeči nageljni in na njem je ponosno zadonela partizanska pesem Tržaškega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki prav letos praznuje petdeseto obletnico delovanja. V petek je namreč potekal zaključni večer digitalnega projekta Spomeniki prihodnosti, ki ga je financirala Avtonomna dežela FJK in ga vodi Slovensko rekreacijsko društvo Jezero iz Doberdoba v sodelovanju s SKGZ, ZSKD in NŠK. V bistvu je to spletni portal, ki omogoča obiskovalcem, da pridobijo informacije in si na slikah in videoposnetkih ogledajo spomenike, ki se nahajajo na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ter so posvečeni borcem in padlim v boju proti nacifašizmu oz. osebam, ki so se žrtvovale za lepšo prihodnost. Projekt, ki je nastal na temeljih in vrednotah upora in antifašizma, pa ni zaključen: obiskovalci lahko spletno stran še naprej sooblikujejo z novimi zgodbami, spomini in podatki.

Spomeniki predstavljajo kulturno dediščino, ki je osnovana na trpljenju in uporu, prihodnost pa izhaja iz spoznanja, da svoboda ni samoumevna in mir ni za vedno, meni predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, ki je v svojem govoru poudarila, da je projekt namenjen vsem Slovencem v Italiji in njihovim sopotnikom, ki so za narodovo prihodnost podarili življenje: spomin nanje se mora spremeniti v zavest in odločno stališče proti vojnam. Izbira 25. novembra za petkov večer ni bila naključna, saj je to mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Dobrila se je spomnila žensk, imena katerih so zapisana na različnih spomenikih, predvsem Zore Perello, ki bi letos praznovala sto let, Mire Bandi iz Prebenega in Vide Pregarc iz Ricmanj, ki sta bili ustreljeni, pa tudi preživelih bork Marine Bernetič in Jelke Grbec ter na splošno katerekoli ženske, ki je v današnji družbi žrtev nasilja.

Dogodka v tržaškem Kulturnem domu se je udeležil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, ki upa, da se bodo lahko naslednje leto, skupaj s prijateljem in predsednikom ANPI-VZPI Gianfrancom Pagliarulom ter s predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške, poklonili žrtvam koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu ob 80. obletnici njegove osvoboditve.

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.