»Spoznati grozote bodisi Rižarne kot bazovskega šohta je drugače kot se z roko dotakniti tragedije teh krajev. Čustveni vpliv je zelo močan, ker v sebi čutim bolečino, jezo in upor, saj zgleda nepojmljivo, da so se lahko zgodila taka dejanja.« Tako je predsednica italijanskega senata Maria Elisabetta Alberti Casellati dejala novinarjem med obiskom Rižarne, kjer se je danes mudila v prvih popoldanskih urah, potem ko je v okviru svojega postanka na Tržaškem že prej obiskala bazovski šoht.
Za predsednico je nedopustno, da je krutost ljudi lahko prišla do tega, da je zbrisala sam pojem človeškosti: »Upam samo, da bosta spomin in pričevanje teh krajev lahko služila temu, da se preko njiju ohranijo in prenesejo vrednote miru, bratstva in spoštovanja do bližnjega, da bo to lahko služilo, da razumemo, kaj se ne sme delati v življenju, in da bi to vlilo upanje našim prihodnjim generacijam, našim mladim, da bi lahko nasprotno svoj obstoj utemeljili na vrednotah, drugačnih od tistih, ki so narekovale grozote teh krajev. Odhajam z globoko grenkobo, a tudi z mislijo, da bi iz tega zgradili mir in bratstvo in torej drugačno idejo tistega, kar bi moralo predstavljati dialog med osebami in ljudstvi,« je v svoji izjavi dejala Casellatijeva.
Predsednico senata sta v Rižarni spremljala tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, ki je šoht in Rižarno označil za kraja, kjer se je srečalo trpljenje spričo diktatur 20. stoletja, med katerimi je omenil nacistično in komunistično, fašistične pa ne.
Drugače se je Casellatijeva pred obiskom krajev spomina v palači deželne vlade FJK sestala tudi s predstavniki krajevnih oblasti. Ob tej priložnosti ji je Fedriga orisal položaj in priložnosti Dežele ter zahteval posebno pozornost za dogovore med državo in Deželo na finančnem področju ob obravnavi novega triletnega finančnega zakona, kjer računi za zadnje leto niso kriti. Spomnil je, da je italijansko ustavno sodišče večkrat reklo, da morajo biti tovrstni ukrepi začasni in v FJK se ne bi hoteli znajti pred enostranskimi izbirami proti interesom Dežele. »Seveda smo pripravljeni na pogovor, vendar, če to ne bo privedlo do zaščite interesov FJK, se bomo zaščitili pri pristojnih forumih, se pravi na ustavnem sodišču,« je novinarjem dejal Fedriga.