Na dvorišču tržaške Rižarne je danes popoldne najprej je zadonela italijanska, potem še slovenska državna himna, ki jo je zaigral trobilni kvintet orkestra Slovenske policije. Ob skorajšnjem dnevu spomina na mrtve je v nekdanjem tržaškem koncentracijskem taborišču potekala krajša spominska svečanost, ki se je je v imenu Republike Slovenije udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon.
»Spomin je dragocen. Tudi takrat, ko boli. Morda takrat še bolj. Kajti iz bolečine preteklosti se rojeva modrost prihodnosti. Na tem strašnem kraju, kjer so bili mnogi oropani svoje prihodnosti, so tudi sledovi njihove upornosti. Njihove neomajne vere v življenje,« je minister nagovoril zbrane.
Navezal se je nato na pisma iz zaporov in jetniških taborišč, iz frontnih linij in izgnanstva, ki jih je vselej ganljivo in pretresljivo brati. V njih je namreč veliko trpljenja in žalosti, ampak hkrati tudi luči, je ugotavljal Arčon. »Koliko nežnih misli za mamo, za dekle ali fanta, za domače gozdove in reke, za košček modrega neba. Koliko je načrtov za lepši, svobodnejši čas.«
Zgodovina nas vendar uči, da tudi v najbolj temnem blatu nasilja in nečlovečnosti vzklijejo semena upanja, so odmevale njegove besede na tihem dvorišču.
Več v (jutrišnjem) petkovem Primorskem dnevniku.