Smrad vse pogostejši in občutnejši

Migrene, slabost, kašelj, pekoče oči in grlo. Vse to so v zadnjem letu prijavili dolinski občani, ki so težav v zvezi s smradom in izpusti, ki prihajajo iz naftovoda družbe Siot, že pošteno naveličani. Lani so deželni agenciji za okolje Arpa oddali okrog 40 odstotkov več prijav kot leto pred tem, vsega 996 prijav. Stanje je skrb vzbujajoče predvsem na Krmenki in v Dolini, od koder prihaja kar 80 odstotkov vseh prijav.

Dolinski občinski odbornik za okolje in prostor Davide Štokovac je ob županu Sandyju Klunu včeraj predstavil podatke, ki jih je Arpa delila z občino glede prijav občanov zaradi smrada iz naftovoda pri Boljuncu. Tudi glede intenzivnosti smrada je stanje resno, občani so namreč v 44 odstotkih primerov označili, da je ta močan, v 39 odstotkih pa zelo močan. »Iz prijav je zaznati frustracije ljudi,« je opozoril Štokovac, ki se jim je zahvalil, ker vestno oddajajo prijave, ko zaznajo neprijeten vonj.

Občini Dolina in njenim občanom je včeraj izrekla podporo tudi stranka Slovenska skupnost. »Ozemlje dolinske občine je plačalo visoko ceno industriji in od tega dobilo bolj malo nazaj; danes pa morajo občani sobivati z neznosnim smradom,« je v sporočilu izpostavil pokrajinski tajnik Matia Premolin.

Leta 2019 so v dolinski občini zaključili študijo, ki jo je spodbudila občina sama in jo je finančno podprla Dežela FJK, da bi ocenili dejavnosti in zajezili smrdljive izpuste. Za to so poskrbeli tehniki iz agencij Arpa FJK, Veneta in Apulije v sodelovanju s tržaško univerzo. V ekspertizi so ugotovili, da kljub temu, da so naftni rezervoarji pri Boljuncu zakonsko ustrezni, niso zasnovani za zadrževanje hlapov surove nafte, ki se lepijo na stene rezervoarja in povzročajo emisije v ozračje, s katerimi so povezane neprijetne vonjave, je pojasnil Štokovac.

Sodelovanje med Arpo in deželnim direktoratom za okolje se nadaljuje tudi danes, a druga faza projekta ni nikoli zaživela. Ta predvideva eksperimentiranje različnih rešitev, ki bi preprečile oprijemanje surove nafte na stene rezervoarjev, a družba Siot ni nikoli sprejela rezultatov raziskave in ni izkazala pripravljenosti za sodelovanje.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.