Slovenski National Geographic o Sancinovi jami

Zdi se pravljica, pa ni. Sancinova jama, biser pradavnega sveta in nema priča bogastva kraškega podzemlja resnično obstaja, razteza se na pol poti med Padričami in Bazovico. Očarala je tudi slovensko izdajo revije National Geographic, ki ji je posvetila platnico marčne številke in daljšo, dvajset strani dolgo reportažo. Bogatijo jo fotografije slovenskega jamarskega fotografa Petra Gedeia, ki smo jih novembra lani objavili tudi na straneh Primorskega dnevnika.

V članku Miha Staut obnavlja njeno skoraj neverjetno zgodbo o prijateljstvu, vztrajnosti in jamarskemu znanju, ki so pripeljali do odkritja enega večjih jamarskih prostorov na italijanskem delu Krasa. Z njenima odkriteljema se je spustil v njeno globino in vstopil v pradavni svet. Jamo s 120 metrov dolgo in 60 metrov široko glavno dvorano sta konec lanskega leta odkrila Claudio Bratos, soustanovitelj Jamarskega odseka SPDT in »njegov kopaški sotrpin« Mauro Kraus iz tržaškega jamarskega društva San Giusto. Prvi jo je prvič opazil še veliko pred tem v času, ko se je z dolgoletnim jamarskim sopotnikom Stojanom Sancinom potikal marsikje, zlasti na Matarskem podolju in Krasu. Poimenovati jo je zato želel po prijatelju in spretnemu jamarju, ki je po dolgoletni bolezni pred nedavnim umrl. Odkritje take jame – lahko beremo v reportaži – je na tržaškem Krasu nekaj res posebnega, saj to območje poglobljeno raziskujejo že dolgih sto petdeset let, marsikatero so zato že našli in temeljito prečesali.

Več v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.