Slovenščina v mestnem svetu potrebuje politično voljo

»Zakon 38/2001 je jasen: v devetem členu navaja, da se v izvoljenih telesih na območju, kjer se zakon izvaja, uveljavlja pravica do rabe slovenskega jezika. Na seznam krajev od leta 2007 sodi tudi Občina Trst. Občinski in rajonski svetniki imajo torej po zakonu pravico, da se pri svojem institucionalnem delu poslužujejo slovenskega jezika. Za ta namen bi morala volilna telesa prilagoditi svoje pravilnike.« Marko Jarc, predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki skrbi za izvajanje omenjenega zakona, je s temi besedami odgovoril na vprašanje, ali imajo rajonski in občinski svetniki v Občini Trst pravico nastopanja v svojem maternem jeziku.

Kot smo poročali, je prišlo v torek do polemike v tržaškem občinskem svetu: na srečanju rajonskih svetnikov z odbornikom za finance Everestom Bertolijem je podpredsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Matia Premolin (Slovenska skupnost) najprej preveril, ali je predvideno simultano tolmačenje. Tega mu niso znali pojasniti, zaradi česar je svoj nastop začel v slovenskem jeziku. Kasneje je sicer nadaljeval v italijanščini, občino pa pozval, naj naslednjič poskrbi za tolmača. V odgovor je Bertoli zafrkljivo spregovoril v albanščini. »Siamo in Italia,« pa je komentirala ena izmed desnosredinskih svetnic.

Valentina Repini, Štefan Čok in Stefano Ukmar, slovenski svetniki Demokratske stranke v tržaškem mestnem svetu, so leta 2022 predsedniku Francescu Panteci predstavili določila zaščitnega zakona. Pojasnili so mu tudi, da slovensko narodno skupnost omenja prvi člen občinskega statuta. Na sestanku so dosegli, da lahko na apel odgovorijo s »prisoten, presente«, v slovenščini pa lahko spregovorijo tudi ob priložnostnih pozdravih in komemoracijah v občinskem svetu.

»Če bi bilo to predvideno ...«

Po pojasnila v zvezi z udejanjanjem devetega člena zaščitnega zakona smo se obrnili tudi na Francesca Panteco, predsednika tržaškega občinskega sveta. »Prepričan sem, da v tržaškem občinskem svetu uporaba slovenščine ni predvidena po zakonu,« je dejal. Ob pojasnilu, da je Občina Trst na seznamu krajev, kjer se zakon izvaja, je odgovoril, da naj temu ne bi bilo tako. »Če bi bilo to predvideno, bi uvedel možnost rabe slovenščine v mestnem svetu,« je pristavil Panteca.

Kako pa je bilo v letih, ko je bil predsednik občinskega sveta Slovenec? V času županovanja Roberta Cosolinija (2011-2016) je to mesto zasedal Iztok Furlanič iz Stranke komunistične prenove. »Občinskega pravilnika nam takrat ni uspelo spremeniti, saj ni bilo dogovora z desnosredinsko opozicijo,« je pojasnil Furlanič.

V Gorici govorijo slovensko

Da je s kančkom politične volje mogoče doseči dejansko udejanjanje zakonskih določil, je že leta 2013 dokazal pokojni desnosredinski goriški župan Ettore Romoli. Takrat so slovenski svetniki v goriškem občinskem svetu svoje govore lahko prebrali v obeh jezikih, pozneje je Občina Gorica zaposlila še tolmača, ki je slovenske nastope simultano prevajal. Od pandemije koronavirusa, ko so se seje občinskega sveta preselile na splet, tolmača sicer ni več.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.