Tretjič živahen Škedenj pod zvezdami

Škedenjske ulice so v soboto zvečer napolnili obiskovalci vseh starosti. Tretja poletna noč Škedenj pod zvezdami, ki jo prireja tržaška občina v sodelovanju z zvezo Confcommercio, s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in z lokalnimi društvi, je tudi tokrat privabila ljubitelje tradicij, glasbe in praznovanj z bogatim sejmom obrtnikov, glasbo v živo, odprtimi muzeji in delavnicami v znamenju spoštovanja do živali in ljudi.

Večerno prireditev v predmestni četrti so sicer uvedli v popoldanskih urah. V društvu Ivan Grbec so odprli razstavo slikarja Maksija Ferluge, arhitekta, ki je odraščal v Škednju in se danes ukvarja pretežno s projekti javnega značaja. Ima se za samouka, kot je zapisano v predstavitvi umetnika, ki spremlja razstavo, čeprav je med univerzitetnim študijem osvojil temeljna načela prostoročnega perspektivnega risanja ter tehnike akvarela. Na ogled so sicer portreti in druge slike izdelane z različnimi tehnikami. »Prepričan sem bil, da nisem sposoben naslikati človeka, nekega dne leta 2017 pa sem med počitkom zagledal svoje noge in se odločil, da poskusim,» je povedal umetnik, kateremu je sicer pri srcu tudi morje.

Društvo je svoje zunanje prostore delilo z drugimi organizacijami, na primer z mačjim zavetiščem in z zadrugo 2001, ki je s svojimi mladimi ponujala igre z balončki, žogicami in plastičnimi kozarci ter animacijo za otroke in odrasle.

V Škedenjski ulici so obrtniki in zbiralci prodajali najrazličnejše predmete. Na roko izdelan nakit, okraski, posode, vile, muce in volkovi, izrezani v lesu, a tudi vaze iz porcelana, bakreni krožniki, torbice, ure, knjige in igrače so pritegovali pozornost mimoidočih. Svojo stojnico je na križišču postavilo tudi društvo za zaščito živali Ricomincio da Cane.

Marsikdo se je sprehodil do Ulice Giardini, kjer s svojimi devetstotimi inštalacijami domuje Muzej jaslic. Najstarejše so iz leta 1900, najbolj posebne in skoraj skrite v pritličju pa iz leta 1937. Na kraju so priredili razstavo del prvega ex tempore z naslovom Škedenjske atmosfere, na katerem je sodelovalo 17 odraslih umetnikov in štirje otroci. Med najbolj priljubljenimi elementi sta izstopala pust in škedenjski zvonik. Zmagovalce je nagradila podžupanja Serena Tonel.

V Škedenjskem etnografskem muzeju so tudi ob tej priložnosti domačinke sprejemale obiskovalce in jih z običajnim navdušenjem popeljale v zgodovino Škednja z »nječkami« (torbicami za kruh), lantjerncami (lučmi), likalniki za noše, nošami in še veliko drugega ter z zgodbami o krušaricah in drugih prebivalcih nekdanje vasi.

Kot se za pustno vas spodobi, so bile maske (največ je bilo Havajk in Havajcev) tudi v poletni vročini med protagonisti. Rojstvo pusta, ki bo zrelost dosegel ob koncu zime, so pospremili v sprevodu po četrti do večera, ko je za glasbo v živo poskrbela skupina Magazzino commerciale.