Šibka predloga za tovarno družbe Wärtsilä

Sestanek na italijanskem ministrstvu za podjetništvo in nacionalno proizvodnjo ni postavil konca skrbem in strahovom za prihodnost tovarne Wärtsilä pri Boljuncu. Vajeti sta pripravljeni prevzeti družbi IMR Industries iz Lombardije, ki proizvaja komponente za avtomobile, in manjše zagonsko podjetje H2Energy iz iste italijanske dežele, ki deluje na področju vodika. Predloga multinacionalke pa nista prepricčala sindikatov in niti državne ter deželne vlade, češ da sta njuna poslovna načrta pomanjkljiva in nimata prave teže, tako kot sta sama ponudnika prešibka. Vključila bi le del trenutnih 330 zaposlenih, zadolženih za proizvajanje ladijskih motorjev, kaj šele, da bi ponujala odgovore tudi za podjetja, ki so tesno sodelovala z boljunsko tovarno.

Z obzorja je izginil avstrijski holding Christof Group, ki se posveča toplotnim izmenjevalnikom za termoelektrarne, ventilom, visokotlačnim cevem in rezervoarjem in je učinkoval kot najbolj prepričljiv naslednik ladijske proizvodnje, ki jo Wärtsilä seli na Finsko.

Izvršni direktor družbe Wärtsilä Italia Michele Cafagna je razložil, da sta od več kot 20 začetnih predlogov le dva prešla v konkretnejšo fazo. Družba IMRIndustries bi z 20 milijonov evrov vredno naložbo pri Boljuncu proizvajala plastične sestavne dele za notranjost in podvozje avtomobilov. V boljunski tovarni bi bili pripravljeni tudi urediti logistično središce, med letoma 2023 in 2025 bi zaposlili do 250 delavcev, ki bi jih lahko po svoje okrilje vključili že letos poleti, medtem ko bi proizvodnjo s polno paro zagnali v približno dveh letih.

Podjetje H2Energy naj bi pri 11 milijonov evrov vredni naložbi sodeloval z neko multinacionalko, imena katere niso razkrili. Ni znano, če gre za japonskega velikana Mitsubishi, o katerem se je dolgo in vztrajno šušljalo. V Boljuncu bi proizvajali naprave za elektrolizacijo vodika in bi lahko do leta 2026 vključili med 280 in 300 zaposlenih. Proizvodnjo bi s polno paro zagnali v 36 mesecih.

Razocarana je bila sama državna sekretarka Fausta Bergamotto, ki je vodila sejo. Deželna vlada, ki so jo na seji zastopali predsednik Massimiliano Fedriga ter odbornika Alessia Rosolen in Sergio Emidio Bini, je ocenila, da predloga nista sprejemljiva in sta pod vsemi pričakovanji. Sindikati so na podobni valovni dolžini, za ponedeljek so napovedali stavko in skupščino delavcev.