Še pred Ukrajino dosegli najvišje število beguncev

Beguncev, ki bežijo pred vojnami in drugimi težkimi razmerami, je toliko kot nikoli prej. Tako poudarja več kot 350 strani obsežno peto poročilo Fundacije Migrantes za leto 2021, v katerem pa seveda še ni podatkov o ruskem napadu na Ukrajino in posledičnem množičnem begu ljudi iz države.

Organizacija, ki jo je leta 1987 ustanovila italijanska škofovska konferenca, od leta 2017 vsakoletno objavlja poglobljeno analizo položaja prosilcev za azil in pravice do mednarodne zaščite tako v svetu in Evropi kot v Italiji. Publikacijo, sicer sad truda večje skupine strokovnjakov, sta uredili Chiara Marchetti in Mariacristina Molfetta, ki je včeraj popoldne v tržaškem Novinarskem krožku tudi orisala temeljne zaključke. V trenutno sliko se je poglobil še predsednik solidarnostnega konzorcija ICS in soavtor poročila Gianfranco Schiavone, pogovor pa je vodila novinarka in predstavnica društva Articolo 21 Fabiana Martini.

KORONAVIRUS NI USTAVIL VOJN

Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) je zabeležil, da je konec leta 2020 svoje domove zapustilo 82,4 milijona ljudi: 26,4 milijona teh je bilo prebežnikov, 48 milijonov notranje razseljenih oseb, tem pa je treba dodati še 4,1 milijona prosilcev za azil ter skoraj 4 milijone venezuelskih državljanov, ki so med izrednim zaprtjem države odšli s trebuhom za kruhom. Na balkanski poti, ki se začenja v Grčiji in se skozi Severno Makedonijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško ter Slovenijo vije vse do Trsta oziroma drugih držav EU, je v prvih mesecih leta 2021 evropska agencija za mejno in obalno stražo (nekdanji Frontex) prijavila 104-odstotni porast števila prihodov. Pešačili so zlasti sirijski (16.644), pa tudi afganistanski (5251) in iraški državljani (749). Pandemija ni prinesla nikakršnega upada begunskega vala; novi koronavirus ni ustavil vojn, tudi razlogi za beg so postali še občutnejši.

Širjenje covida-19 je še dodatno povečalo razliko med razvitejšim in revnejšim delom sveta, opozarja poročilo. To pa tudi navaja, da so v Evropi in Italiji zabeležili manj beguncev in prošenj za azil kot v preostalih delih sveta. Večina teh se nahaja v revnejših državah. Vojna v Ukrajini, ki v času nastajanja publikacije ni bila niti na obzorju, bo sicer spremenila marsikatero dosedanjo stalnico.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.