S spletnim slovarjem odporništva poljudno nagovarjajo mlade

Slovar odporništva ob severno jadranski meji 1941-1945, ki ga je leta 2022 izdal raziskovalni center IRSREC v sodelovanju s tržaško univerzo in Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, je dobil spletno različico. Dostopen pa je na naslovu dizionarioresistenzafvg.it. Dopolnjeno vsebino so predstavili v sredo v Novinarskem krožku.

Še zelo aktualne vsebine

»Čeprav je mimo skoraj 80 let, so vsebine, ki jih obravnava slovar, še zelo aktualne in občutene,» je na predstavitvi povedal Georg Meyr, direktor Oddelka za politične in socialne vede Univerze v Trstu. »Tragična nasprotja so razdelila državo. Raziskovalci so zato pri preučevanju dogodkov imeli težko nalogo. V preteklost so stopili profesionalno, brez predsodkov, saj ciljajo na eno in samo eno resnico.« Informacije iz slovarja, je dodal Meyr, na spletu ponujajo na poljuden način, nagovarjajo pa zlasti mlade.

Na osnovi tiskane izdaje, ki jo je uredil zgodovinar Patrick Karlsen, je direktor zavoda IRSREC Gabriele Mastrolillo z oblikovalko Chiaro Boscarol zgradil spletno stran, ki jo lahko sproti nadgrajujejo in obogatijo z novimi vsebinami. Obstoječe so namreč vezane na zgodovinske dogodke na območju Furlanije - Julijske krajine, kot jo danes poznamo, »a podobne preiskave bomo opravili tudi na širšem čezmejnem prostoru do Hrvaške, saj je takratno dogajanje na našem koncu bilo skoraj vedno tesneje povezano z vzhodom Evrope kot pa z Italijo,» je povedal Karlsen.

Strokovnjaki so se pri iskanju informacij o tragičnem obdobju naslonili na številne institucije in segli v arhive knjižnic, med katerimi je tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu, kjer so v Oddelku za zgodovino poiskali zlasti informacije o slovenskih politikih v FJK.

Od Karnije do Opčin in Rižarne

Spletna stran se deli v tri večje skupine - Dogodke, Kraje in Protagoniste, je pojasnil Ma strolillo: »Povzetih je 27 dogodkov, ki so bili v obravnavanem obdobju ključnega pomena, 13 krajev od Karnije do tržaške Rižarne, in 121 protagonistov.« Slednje, je dodal, so razdelili v dve podskupini, v »antifašiste in sodelavce partizanov« ter v »politike, vojake naciste in fašiste ter kolaboracioniste«. V obeh skupinah so prisotna tudi slovenska imena, na primer tržaška borka in parlamentarka Marija Bernetič, kurirka in deportiranka Vilma Braini iz Štandreža, a tudi Ljubljančan Rado Seliška, ki je bil do leta 1944 obveščevalec 17. brigade Simona Gregorčiča, kasneje pa, po aretaciji, izdajalec partizanov in tesni sodelavec znanega komisarja Gaetana Colottija ter njegove znane krvoločne tolpe.

Med kraji so poleg Rižarne še goriška Zdravščina, tržaški in goriški zapor, Kleine Berlin, sedež nemške esesovske policije v Trstu in drugi. Zgodovinarji so med tragedije, ki so urejene kronološko pod naslovom Pokoli (Stragi), vključili na primer tudi bombardiranje Opčin leta 1944, iz istega leta tudi prihod nacistov v Doberdob, ko so esesovci obkolili vas, zbrali vse vaščane na trgu in s pomočjo izdajalca Blekija najprej kruto mučili, nato pa ubili več domačinov.

Stran je sicer opremljena s kratkim uvodom. Na voljo so tudi zemljevidi s povezavami in legenda, ki obiskovalcem nudi informacije o kraticah in terminologiji. Vsak zavihek ima svoje besedilo z opisom kraja, dogodka ali zgodbo protagonista ter bibliografijo, je na predstavitvi opozorila Chiara Boscarol.

Koristen tudi za turiste

»Za vodiče je spletna različica slovarja dragocen instrument,» je dejala Francesca Pitacco, predsednica Deželnega združenja turističnih vodičev, »zgodovina preteklega stoletja je tema, ki včasih privede pri razlagah do neprijetnih zadreg, saj ima, kot že rečeno, vsak svojo resnico. Zanimiv je zlasti za šolski turizem. Dijakinje in dijaki na izletu osvojijo tudi vsebine, ki so vključene v študijski program.« Pitacco je dejala, da se marsikdo približa spomenikom iz obdobja druge svetovne vojne, ne da bi vedel, kam pride. Spomnila je, da so kraji polpretekle zgodovine zelo obiskani. V Rižarni so leta 2023 sprejeli več kot 120 tisoč obiskovalcev, na bazovskem šohtu pa 88 tisoč.