S hčerko, rojeno po deportaciji v Ravensbrück, ni mogla biti ljubeča

»Knjiga obravnava grozovito pričevanje, ampak vsebuje tudi zgodbo, ki daje upanje.« Tako je predsednik Novinarskega krožka Pierluigi Sabatti opisal delo 1945 Sono incinta (Noseča sem), ki je izšlo pri založbi Gaspari in so ga v četrtek predstavili v Novinarskem krožku. O njem sta spregovorila avtorja, zgodovinarka Anna Di Gianantonio in družbeni delavec Gianni Peteani.

Knjiga pripoveduje življenjsko zgodbo Nerine Uršič, ki je konec leta 1944 v koronejskem zaporu ugotovila, da je noseča. Nerino so nato deportirali v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kljub temu pa ji je uspelo nosečnost pripeljati do konca in hčerkico Sonio poviti dva meseca po vrnitvi v Trst, avgusta 1945. Nerinino in Sonijino zgodbo je obnovila avtorica Di Gianantonio, ki se je za to pripoved tudi srečala s Sonio Uršič. »Pripovedovala mi je o konfliktnem odnosu z materjo, ki jo je močno zaznamoval,« je razložila. Njen opis matere je bil na začetku zelo oster, po več dneh pogovorov pa je razumela dramo, ki jo je doživljala njena mati.

Nerina Legovich se je poročila s Slovencem Avrelijem Uršičem in se tako povezala z njegovo družino. V času vojne je z Anito, ženo moževega brata, upravljala trgovino z jestvinami, v kateri sta v resnici sortirali novice za partizane. Nerino so zajeli in zaprli v koronejski zapor, kjer je izvedela, da je noseča. 11. januarja 1945 so jo odvedli v Ravensbrück. Tam je imela srečo, da so jo dodelili kot delavko v neko tovarno, saj je bilo taborišče takrat prenatrpano in na robu razpada. Ko so delavke želeli vrniti v taborišče, je 24-letna Nerina z nekaterimi sodelavkami zbežala. Zelo si je prizadevala za to, da se otrok ne bi rodil v Nemčiji. Naposled ji je z vlakom le uspelo priti domov, dva meseca pozneje, avgusta, pa je rodila Sonio.

Z rojstvom se je tudi začel konflikten odnos s hčerko, ki je trajal vse življenje. Zaradi travme Nerina ni mogla biti ljubeča do svoje hčerke, ampak je bil njen odnos z njo zelo ambivalenten. Večkrat jo je puščala pri prodajalki časopisov ali pri sosedi, ker je potrebovala čas zase.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.