Petek, 27 september 2024
Iskanje

S fosilom spoznali ekosistem

Multidisciplinarna ekipa je raziskala notranjo obliko fosilov, ki so jih pred leti našli na območju Ribiškega naselja

27. sep. 2024 | 10:47
Dark Theme

Z uporabo novih tehnologij in s sodelovanjem med različnimi strokami nam lahko dinozavri, krokodili in druga bitja, ki so pred milijoni let živela na območju današnjega Ribiškega naselja, povedo še veliko. Fosili, ki so jih pred desetletji našli na tej lokaciji, so spet pritegnili pozornost izvedencev iz različnih strok (anatomije, geologije, botanike in kemije), da bi jih še dodatno preiskali. Rezultate novih raziskav, ki so jih izvedli s pomočjo občinskih sredstev in v sodelovanju s tržaško družbo Zoic, so predstavili v torek na zelo dobro obiskanem srečanju v prostorih Urban Centra.

Raziskovalno skupino so sestavljali tržaška in bolonjska univerza, inštitut ISPRA, tržaški sinhrotron Elettra ter sama družba Zoic. Udeležence dogodka je pozdravil tržaški občinski odbornik Michele Babuder, potek študije so predstavili raziskovalci Diego Dreossi, Maurizio Polentarutti, Flavio Bacchia in Marco Muscioni. Moderiral je geolog in paleontolog Federico Fanti.

Uporabili so CT slikanje

Rezultati dvoletnega raziskovalnega dela so pokazali, koliko dlje lahko seže naše znanje, ko raziskujemo ekosistem izpred več milijonov let. Zlasti najdbe iz Ribiškega naselja, kjer so se fosili zelo dobro ohranili, strokovnjakom odpirajo pot do novih odkritij. Multidisciplinarna ekipa je s pomočjo računalniške tomografije (CT slikanja) raziskala njihovo notranjo zgradbo in s tem pridobila dragocene informacije o tukajšnjem življenju pred več kot 80 milijoni let. Seveda je bilo s fosilov najprej potrebno odstraniti nekaj kamenja in pri tem paziti, da se ne bi poškodovali.

Podrobneje so preiskali notranjost dveh ostankov: kljun dinozavra Antonia in lobanjo krokodila, ki so ga poimenovali Acyndon. Oba fosila so pred leti našli v Ribiškem naselju. Kar se tiče Antonia, so strokovnjaki rekonstruirali kompleksen sistem njegovih krvnih žil, ki so nekoč pretakale kri v kljunu. Vpogled v usta prazgodovinskega krokodila pa je strokovnjakom pomagal razkriti, s čim se je prehranjeval in posledično del tukajšnjega ekosistema v obdobju krede.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava