Svetovno uveljavljeni mikrobiolog Rino Rappuoli iz Siene je včeraj iz rok rektorja Univerze v Trstu Roberta Di Lenarde prejel častno diplomo. Ko je rektor predal gostu diplomo, je dejal, da s tem dajejo priznanje človeku, ki je imel izjemno vlogo pri razvijanju najnovejših cepiv, bil pa je tudi vodja raziskav in razvoja cepiv proti covidu-19.
Častno diplomo so znanstveniku podelili ob imenovanju 129 novih doktorjev znanosti. Rappuoli je bil častni gost svečanosti. Na njej je postregel z zanimivim predavanjem, v katerem se je lotil različnih tem, povezanih s cepljenjem. Uvodoma je poudaril, da je cepljenje eden največjih dosežkov v medicini in farmaciji, s katerim smo dosegli, da nas bolezni, kot so ošpice, mumps, rdečke, davica, tetanus, oslovski kašelj in otroška paraliza, ne ogrožajo več. To tezo je podprl s konkretnimi številkami.
»Milijon let je bila povprečna starost človeka pod 30 let. Okrog leta 1750 se je začela pričakovana življenjska doba podaljševati. Danes je pričakovana življenjska doba 85 let. Za vse to obstaja znanstveno pojasnilo,« je dejal gost in pristavil, da so bile na začetku 20. stoletja glavni razlog za smrt nalezljive bolezni. Kar 57 odstotkov ljudi je leta 1900 umrlo zaradi nalezljivih bolezni, predvsem zaradi davice, je dejal Rappuoli in pristavil, da se je v 20. stoletju ta odstotek stalno zniževal. Danes zaradi nalezljivih bolezni umre samo še 5 odstotkov ljudi, je dejal znanstvenik, ki obžaluje, da se v šolah premalo govori o dosežkih, ki so odločilno vplivali na zdravje ljudi. »Šolarje učijo o razvoju civilizacij. Razlagajo jim, da se je moderna zgodovina začela z Egipčani, Grki, Rimljani, potem je sledil srednji vek, potem smo izumili motor, začeli smo leteti, izumili jedrsko energijo, šli na Luno, danes smo prispeli v digitalno dobo. Šolarjem nihče ne razlaga, da danes v povprečju živimo do 85. leta starosti, ker se znamo zoperstaviti nalezljivim bolezni. Vse to po zaslugi cepiv,« je dejal mikrobiolog.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.