Razpeta med Trstom, Ljubljano in Portorožem

Marko Hawlina in Petra Schollmayer sta mednarodno priznana očesna kirurga, ki že več kot osem let živita v Trstu. Njuni življenji sta razpeti med Ljubljano, kjer delata na Očesni kliniki UKC, ter med Portorožem, kjer vodita svoj oftalmološki center. Dr. Hawlina je kot profesor na Očesni kliniki v Ljubljani 22 let vodil katedro za oftalmologijo, na kateri predava še danes. Dr. Schollmayer je specialistka za bolezni in transplantacije roženice na Očesni kliniki, predava in inštruira pri operacijah sive mrene, pa tudi na številnih mednarodnih šolah. V svojem centru v Portorožu, kjer sprejemata tudi vse več Tržačanov in Istranov, opravljata zlasti operacije sive mrene ter operativno odpravo dioptrije v vseh življenjskih obdobjih. Z devetletno hčerko Pavlo, ki obiskuje barkovljansko slovensko šolo, živijo ob morju blizu Grljana.

Razlog za selitev je bila Petrina prva hči Ava, ki je danes stara triindvajset let in je slovenska državna rekorderka v plavanju v hrbtnem slogu. Treninge je po osnovni šoli v Ljubljani nadaljevala v Trstu, kjer je obiskovala mednarodno šolo IST na Opčinah. »Takrat sva vse več časa tudi midva preživela tukaj, dokler nisva pristala v Trstu za stalno, tudi ko se je Ava že vrnila na ljubljansko fakulteto,« začne svojo pripoved Petra Schollmayer. »Enostavno se nama zdi življenje tukaj prijaznejše,« razloži med pogovorom, ki poteka na terasi grljanskega hotela Riviera.

»Od nekdaj imava rada morje. Del obale med Trstom in Devinom se nama zdi najlepši del severnega Jadrana. Trst je multikulturno mesto z avstroogrsko tradicijo. Težko bi živel v povsem italijanskem mestu, prepletanje jezikov in kultur je tu edinstveno, hkrati se zaradi Slovencev počutim bolj domače,« doda Marko Hawlina. V Trstu sta spletla številne strokovne stike tako s slovenskimi kot tudi italijanskimi oftalmologi. Družita se tudi s starši Pavlinih sošolcev in drugimi Tržačani ter številnimi prijatelji, ki redno prihajajo na obisk iz Avstrije, Slovenije in drugih držav, saj jih je Trst podobno očaral kakor njiju.

»Tržačani so se nama vedno zdeli izjemno prijazni. Dobro so nas sprejeli, tako Slovenci kot tudi Italijani,« razlaga Petra. Oba se izpopolnjujeta tudi v italijanščini, tako zaradi italijanskih pacientov kot tudi zato, ker se jima zdi poznavanje jezika večinskega prebivalstva v kraju bivanja nujno.

Sta tudi člana slovenskega pomorskega kluba Sirena, kjer Pavla obiskuje tečaje jadranja. Pogosto se sprehajajo po tržaškem središču, v katerem cenita tradicionalno atmosfero številnih starih lokalov. Družina veliko raziskuje okolico, predvsem vasi na Krasu. Pavline treninge kungfuja pri Zarji v Bazovici pa oče izkorišča tudi za raziskovanje vasi in obeležij tega dela Tržaške.

Zelo občutljiv je namreč za slovensko kulturo na tem področju. »Čudovito se mi zdi, da bo Narodni dom ponovno postal center kulturnega in umetniškega udejstvovanja v samem tržaškem središču. Trst ima kot mesto s svojo bogato zgodovino tudi metropolitski pomen, ki ga mesta slovenske Istre nimajo,« poudari zdravnik.

»Včasih se mi zdi, da je slišati premalo slovenščine, tudi v tradicionalno slovenskih naseljih,« razmišlja Marko Hawlina in pristavi željo, da bi se samozavest in povezanost Slovencev na obeh straneh meje v prihodnosti še okrepila. V povezavi s tem nam zaupa anekdoto. »Slovenske osrednje televizije so pred nekaj leti iz nerazumljivih razlogov ukinile brezplačni signal na obmejnih področjih. To se je zgodilo ravno v obdobju niza uspehov slovenske košarkarske reprezentance na Eurobasketu 2017,« nam razloži. In ker tekem par ni več mogel spremljati doma, sta se odpravila po vaseh iskat lokal, v katerem bi predvajali finalno tekmo, s katero je postala Slovenija evropski prvak. Ni jima ga uspelo najti. »Le v centru Nabrežine je v lokalu večja skupina ljudi sledila ekranu, na katerem pa niso vrteli finala Eurobasketa,« doda Marko Hawlina. Na koncu sta pristala v Sežani.

Petra Schollmayer nam je zaupala tudi, da od Italijanov doživljata pozitivnejši odnos do Slovencev, kot sta ga pričakovala ob prihodu. Nemalokrat so navdušeni nad Slovenijo ter Ljubljano.

Prepričana sta, da ima Trst izjemen potencial. Dr. Hawlina pripomni, da bi lahko postal pomembno kongresno mesto. Sam je večkrat organiziral mednarodne oftalmološke kongrese, zato vidi v Trstu zaradi njegove lege izjemne možnosti. Meni, da bi lahko v prihodnosti postal pomembno stičišče različnih kultur in znanstvenih tokov.

»Selitev v Trst je bila za naju prijetna in pomembna sprememba. Zaradi njegove prijaznosti, dobre kvalitete življenja, dostopnosti in multikulturnosti si lahko predstavljava, da bova tukaj ostala,« zaključi pripoved nova Tržačanka Petra Schollmayer.