Prosekar je v kozarcih, martinovanje spet vabi

Zapokali so zamaški, pritekel je prosekar, zadišalo je po fancljih z dušo. Proseško praznovanje vaškega zavetnika sv. Martina je včeraj zvečer v domačem Kulturnem domu stopilo v živo s tradicionalno zdravico z domačim avtohtonim vinom. Če je lani pandemiji uspelo skaliti vzdušje, letos zmage ni odnesla domov, vsaj ne na Proseku.

Novi koronavirus se še ni izpel, vendar očitno ne trka tako močno na vrata kot denimo v Goriških Brdih in v sosednji Sloveniji, kjer so morali martinovanja spet odpovedati. Proseška društva so s Kmečko zvezo in pod okriljem Občine Trst oziroma zahodnokraškega rajonskega sveta lahko zasnovala pester program. Dogajanje bo nekoliko okrnjeno, odpadla sta furenga – prevoz mladega vina s konjsko vprego – s krstom vina ter ples z DJ-em, vendar gre za odločen napredek v primerjavi z lanskim molkom. Legenda pravi, da je sv. Martin podobno kot Jezus Kristus vodo spremenil v vino, zato naj bi se ob njegovem godu mošt prelevil v rujno kapljico. Slovenski ljudski praznik sicer med drugim naznanja konec dela na poljih. Na Proseku pa postaja ta vse bolj praznovanje prosekarja, ki se uveljavlja, je spomnil predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. No, morda ne gre še za mednarodno slavo, je priznal, vendar postaja njegovo ime čedalje bolj znano tudi v širši okolici.

Žlahtno domače vino je ob petju domačega moškega pevskega zbora Vasilij Mirk v kozarce navzočih uglednih gostov – med katerimi so bili tudi župani oziroma predstavniki kraških občin – nalil predsednik društva Prosekar Andrej Bole. Šlo je za društveni prosekar, je razložil, ki ga proizvajajo za pomembnejše, protokolarne priložnosti. Krasi ga originalna nalepka izpred stotih let, ki si jo je takoj po prvi svetovni vojni, ko se je vrnil s fronte, zamislil Alojz Gorjup in jo je njegov sin Sergij poklonil društvu. »Pridelujemo ga s starodavno metodo. Proizvajalci so nekoč nekaj tednov skoraj tudi spali v kleti, saj je potrebnih veliko različnih pretokov in postopkov. Prosekar ni sortno, temveč zvrstno vino iz več sort grozdja: vitovske, malvazije in glere. Pridela se ga naravnost iz mošta in ne iz vina,« je opisal. Kaj vse to pomeni v praksi, so obiskovalci lahko preizkusili že po zdravici, saj je bila na vrsti še degustacija prosekarjev.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.