Po dolgoletnih sodnih bitkah je sodba, ki obsoja ministrstvo za notranje zadeve zaradi gasilčeve smrti, povezane z azbestom, dokončna. O njej smo sicer pisali že leta 2019, ko je o tem odločilo deželno upravno sodišče, a se notranje ministrstvo ni predalo in se je pritožilo na višje upravno sodišče v Rimu. To je zdaj odločilo v prid Nacionalnega observatorija za azbest (Ona), ki je zastopalo družino pokojnika.
Tržaški gasilec Stelio Groppazzi je umrl leta 2008, star 75 let, za posledicami pljučnega mezotelioma, za katerim je zbolel leta 2006, potem ko je bil 34 let kot gasilec pogosto izpostavljen azbestu.
Družina pokojnega gasilca bo tako prejela dodatnih 140.000 evrov odškodnine poleg 230.000 evrov povračila v enkratnem znesku. »Sodba višjega upravnega sodišča je pomembna, ker potrjuje prvostopenjsko odločitev in ločuje med odškodnino s pokojninskimi prejemki in drugim povračilom. Pokojniku so tudi priznali status žrtve dolžnosti,« je v telefonskem pogovoru pojasnil odvetnik Ezio Bonanni, predsednik observatorija Ona, ki je s kolegom Corradom Calacionejem sledil primeru. Na tržaškem sodišču še niso razrešili tožbe, ki so jo vložili svojci zaradi »iure proprio«, škode, ki so jo neposredno utrpeli družinski člani žrtve.
V primeru Stelia Groppazzija je ministrstvo za notranje zadeve dolgo zavračalo možnost, da je umrl za posledicami azbesta, a so odvetniki predložili prepričljive dokaze, da je to res. Pokojnik je delal v gasilskih vrstah v času, ko je bilo običajno, da so nosili rokavice in gasilske obleke z azbestom. Poleg tega je gasil požare v pristanišču ter bil soudeležen pri reševanju v potresih v Beliceju, Furlaniji in Avellinu, kjer so med ruševinami prišli v stik z nevarno snovjo. »Večkrat so morali z golimi rokami po potresu izkopavati iz ruševin hiš, ki so bile zgrajene iz betona, pomešanega z azbestom,» je pojasnil Bonanni.