Pri Sv. Vidu soustvarjajo največji teleskop na svetu

Neprespane noči s pogledom, zazrtim v nebo, in teleskopom so za astrofizike le bledi spomin ali izbira nostalgikov. Strokovno opazovanje zvezd je kot marsikatera znanost doživelo v zadnjih desetletjih temeljito spremembo, neposredno povezano z razvojem družbe in navadami večine ljudi. V Trstu se je med ulicama Besenghi in Tiepolo, nad nekdanjim predmestjem, nekoč odpirala kupola. Iz nje je pokukal velik lesen teleskop, s katerim so astrofiziki opazovali nočno nebo in druge pojave na nebu. Takrat mestna razsvetljava še ni motila opazovanja in ozračje še ni bilo nasičeno s prašnimi in drugimi delci, ki so danes za opazovalce kot tančica pred lečo. Kupola še danes stoji in okrog nje se mudijo opazovalci neba, astrofiziki tržaškega observatorija nacionalnega inštituta Inaf, ki pa svoje delo opravljajo z novimi pripomočki.

Dolgi dve leti ni mogel nihče razen zaposlenih in študentov oz. raziskovalcev vstopiti v prostore observatorija. Pandemija je namreč močno omejila eno izmed poslanstev Inafa, to je populariziranje znanosti predvsem med mladimi in odpiranje vrat vsem, ki želijo spoznati delovanje središča. Tako kot si je želela Margherita Hack, ki ga je vodila med letoma 1964 in 1987. V osemdesetih letih so se začele prve temeljite spremembe na področju raziskovanja vesolja. Državni inštitut – v Italiji je šestnajst podružnic – domuje tudi v Trstu in je bil s tržaško univerzo med prvimi, ki se je prilagodil novim potrebam in se prav po zaslugi toskansko-tržaške znanstvenice vključil v mednarodno mrežo, v kateri ima vse od svojih začetkov temeljno vlogo.

ASTROFIZIKI NOVE GENERACIJE

Računalniki, sobe z velikimi strežniki, posebne tipkovnice in zasloni. To je orodje astrofizikov nove generacije, ki se s klikom iz laboratorija v središču Trsta povežejo s teleskopom v vesolju ali sredi čilske puščave. Tam, kjer je okolje primerno za opazovanje neba, domuje ESO, Evropski južni observatorij, s katerim sodeluje Inaf, med drugim, pri raziskovanju in izdelavi novih tehnologij. »Gre za velike instrumente.

Najmanjši je velik kot ta soba,« je povedal direktor tržaškega Inafa Fabrizio Fiore in nam v svoji pisarni ponosno razložil, kako domači znanstveniki, potem ko so sodelovali pri razvijanju spektroskopa z ultravijoličnim valovanjem Cubes, zdaj s kolegi s celega sveta ustvarjajo največji teleskop na svetu, ki pravkar nastaja v Čilu. »V tržaškem observatoriju je trenutno dejavnih nekaj več kot sto ljudi. Sedemdeset je raziskovalcev, trideset študentov, nekaj je tehnikov in uradnikov,« je dodal Fiore.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.