Sveti Jakob je ena najbolj živahnih tržaških mestnih četrti, kjer lahko prebivalci in obiskovalci še nakupujejo v manjših trgovinah, sedejo v kavarne in s počasnejšim ritmom preživljajo dneve na trgu v senci visokih dreves, medtem ko se otroci s kolesi lovijo okrog cerkve. A kljub temu, da je ta četrt gosto naseljena, je marsikateri trgovec primoran zapreti svojo dejavnost.
V nekaj mesecih sta tako na desnem boku trga po krajši razprodaji rolete za vedno spustili papirnica in knjigarna ter trgovina z otroškimi potrebščinami in oblačili. Ob krožišču s Pončansko ulico pravkar zapirajo drugo trgovino z otroškimi oblačili, v Istrski ulici pa sta letos dejavnost prekinili trgovina z dodatki za pametne telefone in delikatesa. Tudi starinarna na trgu se pripravlja na zadnjo razprodajo.
Nedvomno so trgovci, ki ne bodo nadaljevali svoje dejavnosti, zadnjo potezo dobro premislili. Ampak pri Sv. Jakobu se zadnje čase le nekaj spreminja. Številni so namreč investitorji, ki so kupili manjša stanovanja in jih uredili v turistične namene. Vedno več je zato tudi turistov, ki se sprehajajo po trgu in okolici, posedajo za mizami kavarn in gostiln ter vstopajo v trgovine.
Da bi podprla trgovce, ki nameravajo svojo dejavnost posodobiti, pa je tržaška občina z zvezo Confcommercio, s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SDGZ) in s Trgovinsko zbornico vstopila v nov projekt, s katerim namerava razviti t.i. trgovinska okrožja (Distretti commerciali). V okviru projekta bo občina namenila 200 tisoč evrov razpisu, na katerega se bodo lahko prijavili trgovci, ki želijo izboljšati svojo ponudbo v luči trajnostnega razvoja. »Tržaško trgovinsko okrožje, ki bo poskusno nastalo pri Sv. Jakobu in v Rojanu, ima med drugim namen, da analizira potrebe okolja in razume, koga in kaj podpreti, da izboljšamo gospodarsko in družbeno sliko,« je povedala podžupanja Serena Tonel, pristojna za proizvodne dejavnosti in gospodarstvo.