Predstavila sta se izjemna in priznana mojstra kriminalk

Vstopajo in izstopajo, posedajo, poslušajo, ploskajo, se smejijo in se med seboj spogledujejo. Ob vsaki uri je kdo v velikem šotoru Slofesta, ki stoji na Trgu sv. Antona. Včeraj so bili ob 12. uri na vrsti ljubitelji kriminalk. Navdušenci nad tem literarnim žanrom – »in teh je v zadnjih desetih letih vse več, tako da lahko govorimo že o obsedenosti,« kot je uvodoma opozorila direktorica Narodne in študijske knjižnice Luisa Gergolet – so se zbrali na dogodku, ki je na isti oder postavil izjemna in priznana mojstra kriminalk, Mariborčana Tadeja Goloba in Pierluigija Porazzija, Furlana iz Čente. Z njima se je pogovarjala novinarka Eva Ciuk, tolmačenje v oba jezika pa je bilo v domeni Petra Senizze.

Kaj imata skupnega Golob in Porazzi? Oba sta svoj prvenec objavila leta 2010, sta pisca dobrih kriminalk, njuna besedila so bogata in hkrati preprosta, berljiva in tekoča ter bralcu zagotavljajo pristen literarni užitek, je ugotavljala Eva Ciuk. »V njunih romanih izstopa izjemen smisel za detajle, tako pri znanstvenih kot kriminalističnih opisih, kar je bistveno za kriminalke. Sta opazovalca sodobne družbe in hkrati družbeno kritična. Združuje ju tudi kreativnost oz. domiselna presenečenja za skorajda vsakim vogalom,« je še namignila.

Druži ju tudi tema kome – njej se avtobiografsko posveča Golob v svojem zadnjem romanu Koma in o njej piše v svojem predzadnjem delu Morte oscura Porazzi. Glavni junak se pri obeh prebudi v bolnišnici in ponovno začenja sestavljati svoje življenje. Golob je pri tem potrdil, da skuša biti pri pisanju izviren – protagonistu, inšpektorju Birsi, je posodil svojo diagnozo, saj je imel leta 2020 nesrečo in je obležal v komi 14 dni – »to mi je dalo snovi za dve knjigi«. Porazzijeva pripoved, ki je skorajda psihološki roman, pa je povsem izmišljena: v njej je protagonistova zgodba tabula rasa.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.