Praznik, ki odkriva preteklost in zre v prihodnost

V Nabrežini veje od včeraj praznično vzdušje, saj s tridnevnim kulturno-športnim slavjem Občina Devin - Nabrežina, društvi Igo Gruden in Sokol, nabrežinski jusarji, Godbeno društvo Nabrežina, župnijska skupnost in Združenje staršev OŠ Šček obhajajo god občinskega in vaškega zavetnika sv. Roka.

Prapor in zgodovina

Po maši v župnijski cerkvi, ki jo je daroval župnik don Fabio, se je dogajanje pomaknilo v domači kulturni dom Iga Grudna. Številne zbrane sta nagovorila predsednik ŠD Sokol Pavel Vidoni in devinsko-nabrežinski župan Igor Gabrovec, ki sta nato z balkona razvila prapor sv. Roka; ta bo vse dni izobešen na pročelju kulturnega doma, njegove kopije pa tudi na zvoniku nabrežinske cerkve, na sedežu občine in sokolovem igrišču.

V imenu pobratene Občne Ilirska Bistrica (od leta 1983) je pozdravil župan Gregor Kovačič, deželni svetnik Marko Pisani pa je spomnil, da praznujejo sv. Roka tudi na Repentabru.

V kulturnem domu so odprli dve razstavi, in sicer Nabrežina iz srednjega v novi vek in Skriti kotički Nabrežine. Predsednica SKD Igo Gruden Jasna Simoneta se je zaustavila pri dogajanju v kulturnem domu, ki ponuja vpogled v arhivsko gradivo, fotografije in narodne noše. Prvi del je v domeni zgodnje-srednjeveškega arheologa Ivana Hrovatina, ki se je zajetnega raziskovanja arhivov devinske dekanije, župnijskih arhivov Šempolaja, Zgonika in Nabrežine, videmske in ljubljanske nadškofije, pa še arhivov Turnov v tržaškem državnem arhivu, arhivu Občne Trst in drugih lotil januarja. Materiala je ogromno - pregledal je dva dolžinska metra arhivskih virov, je priznal, tako da se lahko še marsikatero temo ustrezno razvije.

Ime dobila po vinogradu

Cilj, ki si ga je Hrovatin zastavil, je bil pregled razpoložljivih virov za Nabrežino od srednjega veka do konca 18. stoletja, ki bi omogočili osnovni pregled zgodovine območja Nabrežine in okolice. Glavni dosežki, do katerih se je dokopal z raziskovanjem, so odkritje trenutno najstarejše omembe variante ledinskega imena, povezanega z Nabrežino iz leta 1242 - šlo je za vinograd Neversina najbrž pod stenami pri Brojenci, ki je pripadal Štivanski fari. Zakaj je vas dobila ime po vinogradu? Hipoteza, ki se je uveljavila je ta, da so se ljudje najprej naselili na bregu (pri Brojnici ali pri Grljanu, kjer so na celotnem obalnem pasu ostanki zaselkov) in se nato preselili na planoto. »Premalo se preučuje zgodovino pred letom 1800,» je prepričan Hrovatin.

Med znamenitosti vasi, smo izvedeli, da bo Nabrežina prihodnje leto praznovala okroglo obletnico od prve omembe vasi. Na enajstih panojih je mogoče spoznati tudi okoliščine (kuga, lakota) nastanka in posvetitve cerkve sv. Roka 1601

Fotografije in noše

Zgodovinski del se prepleta s fotografskim, ki ga sestavljajo posnetki, nastali med ex temporejem aprila letos. Udeležili so se ga člani fotokluba Sušec iz Ilirske Bistrice in fotokluba Brežice. Tako ex tempore kot razstava sta del projekta Na brežini besede, ki ga je podprla Dežela FJK. Razstavo dopolnjuje nekaj variant vaških narodnih noš.

V zgornji, Radovičvi dvorani pa razstavljajo člani fotokluba Sušec, ki praznujejo letos 20-letnico.

Brskanje na igrišču

Na igrišču Sokola so v pozno popoldanskih urah kmetovalci in vinogradniki Kmečke zveze ponujali svoje najboljše proizvode, po lanskem uspehu pa so se pripeljali tudi kramarji sejma malega antikvariata, zbirateljstva in ume tnostne obrti društva Cose di Vecchie Case. Pri svojih stojnicah so obiskovalcem praznika ponujali najrazličnejše zanimivosti, od vinilnih plošč in gramofonov do stripov, kozarcev in keramičnih izdelkov, vrčkov za pivo, kozarcev, starih slik, fotografij ali knjig, dragocenih okvirjev, lestencev, igrač. Radovedneže so privabili tudi čudoviti predmeti iz stekla, keramike, kovanega železa, lesa, usnjeni izdelki, poslikano cvetje, stare vezenine in čipke, etnični nakit, mila, slike na tkaninah. S svojimi izdelki so sodelovali tudi člani Združenja staršev OŠ Šček.

Devinsko-nabrežinski župan Gabrovec in predsednik društva Cose di vecchie case Efrem Melani sta namignila, da bi se sejem lahko uveljavil kot stalna prireditev, ne le ob prazniku sv. Roka, temveč večkrat na leto. Na nabrežinskem trgu na primer, ki bo ob koncu obnovitvenih del znova središče vaškega jedra in bo zato pripravljen na gostovanja takih in podobnih dogodkov.

Da je bil prvi večer tridnevnega praznika popoln, so poskrbeli glasbeniki skupin Nebojsega in Samsation.