Posojilodajalcem bodo še en del sredstev izplačali leta 2028

Delavske zadruge, priljubljene tržaške »cooperative«, so že zdavnaj zaprle vrata svojih prodajaln. Avgusta je bilo podjetje Cooperative operaie di Trieste Istria e Friuli, ki je leta 2014 šlo v stečaj, izbrisano tudi iz italijanskega registra podjetij. Okrog 17.000 posojilodajalcem, ki so bili Delavskim zadrugam zaupali svoje prihranke, pa niso še povrnili vseh vloženih sredstev. Celotne vsote ne bodo najbrž nikoli prejeli, kaže pa, da jim bodo še en del izplačali leta 2028.

Posojilodajalcem je bilo po stečajnem postopku zagotovljeno, da jim bodo vrnili nekaj več kot 80 odstotkov vloženih sredstev. Mnogi so večino vloženih prihrankov – teh je bilo skupaj za več kot sto milijonov evrov – res dobili nazaj, a nekaj manj od obljubljene vsote (okrog 79 %). Na pomoč jim je priskočila tudi Dežela FJK, ki je bila med drugim med nadzorniki sedaj že pokojnih Delavskih zadrug, in jim iz lastnih sredstev vrnila dodatnih 10 %. A tu se je zapletlo.

Do deželne pomoči (it. ristoro) so bili upravičeni le tisti člani Delavskih zadrug Trsta, Istre in Furlanije, ki so avgusta 2021 imeli stalno prebivališče na ozemlju FJK. Kdor se je medtem zaradi katerega koli razloga preselil drugam (kar v teh letih sploh ni redkost), se je moral odpovedati deželni pomoči. Ali bolj pravilno: Barbara Zilli, ki je bila takrat in je tudi danes v vladi Massimiliana Fedrige odgovorna za finance, je za Primorski dnevnik napovedala, da bodo naknadno poiskali rešitev tudi za posojilodajalce, ki ne živijo (več) v Furlaniji - Julijski krajini. A se to, kot kaže, ni zgodilo.

Iz pisarne odbornice Zilli nam kljub večkratnim pozivom ni uspelo izvedeti, koliko nerezidentov je med prosilci in ali so njeni uradi našli rešitev, ki bi zadovoljila tudi njihova pričakovanja po deželni pomoči. Nekajkrat nam je bilo neuradno rečeno, da delajo na tem, na uradni odgovor pa še čakamo.

Med posojilodajalci, ki danes ne živijo več na Tržaškem, je na primer Jadranka Križman, po rodu s Kontovela. Po njenem mnenju je ukrep krivičen in diskriminira del državljanov, kar je tudi v nasprotju s tretjim členom italijanske ustave. Pritožba proti temu bi bila – po mnenju pravnikov- baje uspešna, vendar tudi zelo draga, zato se, kot kaže, nihče ni odločil zanjo. Je pa zato vseeno vložila vlogo in zaprosila za deželno pomoč. A jo je dežela s priporočenim pismom obvestila, da je bila njena prošnja zavrnjena.

Edina pozitivna plat te zgodbe izhaja iz sodne poravnave, na podlagi katere je odvetnik Maurizio Consoli, ki mu je tržaško sodišče poverilo vodenje postopka, izplačal posojilodajalce in druge upnike. Na voljo je namreč še nekaj več kot milijon in 100 tisoč evrov, ki bi jih bili morali izplačati posojilodajalcem in drugim upravičencem, a ti niso vložili zahtevka za povračilo vloženega zneska oziroma odvetnikova pisarna ni mogla priti z njimi v stik.

Omenjeno vsoto bodo po novem razdelili med posojilodajalci. A šele leta 2028: posojilodajalci imajo namreč pet let časa, da vložijo vlogo, s katero zahtevajo, da jim sedaj tudi uradno ukinjene Delavske zadruge vrnejo še delček vloženih sredstev. Kot so pojasnili v odboru, ki ščiti interese članov Delavskih zadrug, so do tega denarja upravičeni vsi nekdanji člani, ne glede na to, kje prebivajo. Torej tudi tisti, ki danes ne živijo več na ozemlju Furlanije - Julijske krajine.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.