Pomembna vloga žensk pri reševanju konfliktov

»Mir žal danes razdvaja. Zaradi tega je treba še toliko bolj prepričano zavzeti stališče v prid miru.« S temi pomenljivimi besedami je Daniela Rapelato, profesorica politologije na Univerzi Sophia in moderatorka pogovora, v soboto popoldne nagovorila množico, ki se je na Verdijevem trgu zbrala, da bi prisluhnila tistim, ki se za mir zavzemajo vsakodnevno, in tistim, ki javnost obveščajo o grozotah vojne ter si z etičnim in verodostojnim poročanjem prizadevajo, da bi orožje umolknilo.

Patrizia Giunti, redna profesorica rimskega prava na Univerzi v Firencah, predseduje združenju Giorgio La Pira. V svojem nagovoru je predstavila ravno delo in nauk tega pravnika, politika, mirovnika, župana Firenc in člana italijanske ustavodajne skupščine. »Po drugi svetovni vojni je La Pira doumel, da je svetu treba novih procesov za zagotavljanje dostojanstva vsakega človeka,« je povedala, »La Pira je bil prepričan, da mora biti predpogoj za mir med narodi na Mediteranu bratstvo med tremi Abrahamovimi religijami«.

»Trideset let sem na poskuse pomiritve gledala iz zornega kota beguncev, trideset let sem v vojni iskala humanost,« je povedala Alessandra Morelli, ki se je za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce UNHCR na konfliktnih območjih po vsem svetu pogajala za odpiranje humanitarnih koridorjev in zagotavljanje pravic beguncev, ki so bežali pred nasiljem. »Sprijaznili smo se z dejstvom, da naj bi bila vojna edini način za razrešitev konfliktov. To pa je privedlo do tega, da se za bombardiranje šole ali bolnice skorajda več ne zmenimo, vojni zločini ostajajo nekaznovani,« je povedala diplomatka, ki v iskanju mirnih rešitev za konflikte pogreša večjo vlogo žensk. Vojna je namreč skoraj izključno domena moških, sama se je mnogokrat znašla v družbi samih moških, pa so jo sprejeli in spoštovali. »V Afganistanu so me imenovali sestra z Mediterana,« je dejala Morelli, ki je prepričana, da imajo ženske prirojeno sposobnost pomiritve konflikta.

Nella Scava, vojnega poročevalca dnevnika Avvenire, sta na oder pospremila varnostnika. Novinar živi pod policijskim varstvom, odkar je razkril povezave med italijansko politiko in libijskimi trgovci z ljudmi. Njegova preiskovalna zgodba o ugrabljenih ukrajinskih otrocih pa je Mednarodno kazensko sodišče spodbudila, da za ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom razpiše mednarodno tiralico.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.