Pol zelišč je treba pustiti v naravi

»To je divji luk,« je Nina pokazala na visoko steblo z vijoličnim cvetom na vrhu, ki je kukalo iz trave, in rastlino potegnila iz zemlje. Čebulica ima okus, ki spominja na česen s pridihom čebule, le bolj je delikaten v ustih. Vijoličnih kepic je med travo pod oddajniki nad Ferlugi kar mrgolelo, užitno je tudi njihovo steblo, ki ga nabiramo predvsem spomladi, ko je bolj mehko in ga v kuhinji uporabljamo podobno kot por ali čebulo. Pa še srce in ožilje krepi.

»Ko nabiramo divja zelišča, je najbolj pomembno, da pobiramo le rastline, ki jih poznamo oziroma se pred nabiranjem posvetujemo s strokovnjakom. Prav tako je treba pri nabiranju paziti, da rastlin ne izrijemo s koreninami vred, pobrati moramo največ polovico rastline, pol pa je pustiti v naravi.«

To so bila na sploh prva priporočila, ki nam jih je med sprehodom po Banovskem hribu podala Nina Taha. Nekakšna pravila igre pred samim začetkom iskanja užitnih in zdravilnih rastlin na hribu s čudovitim razgledom na Trst. Nina, diplomirana zeliščarka, se je v Angliji izpopolnjevala na področju etnobotanike, danes v trgovini La Mandragola prodaja naravne rastlinske preparate. Je tudi usposobljena naravoslovna vodička.

Celotna reportaža v jutrišnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.