Pogumni škof Luigi Fogàr

Johan Ickx, direktor zgodovinskega arhiva oddelka za odnose z državami vatikanskega Državnega tajništva, je nedavno izdal knjigo o papežu Piju XII. in Judih. V italijanskem prevodu je bila knjiga objavljena januarja 2021. Prebral sem jo z zanimanjem, saj je vprašanje odnosa sv. sedeža do holokavsta ena izmed najbolj kontroverznih tem iz zgodovine 20. stoletja. Če moram tu po eni strani priznati, da me Ickx kljub navedbi mnogih tehtnih razlogov, ki so Piju XII. narekovali, da se v teku vojne z javno obsodbo tega zločina ni izpostavil, o pravilnosti papeževe izbire ni do kraja prepričal, pa po drugi strani predstavlja njegova razprava odličen vpogled v tisti značilni zakulisni, očem nevidni, a včasih učinkoviti način reševanja zapletenih situacij, ki odlikuje vatikansko diplomacijo.

Takšno zakulisno delovanje ni brez zveze z Luigijem Fogàrjem, goriškim duhovnikom furlanskega rodu, v letih 1923–1936 tržaško-koprskim škofom, zlasti ne z zadnjimi 35 leti njegovega življenja (1936–1971). Gre za leta, ki jih je v nekakšnem »izgnanstvu« preživel v Rimu, potem ko je bil leta 1936 po mučnih pogajanjih med sv. sedežem in italijansko fašistično vlado prisiljen, da kot tržaški škof odstopi.

Iz tega zadnjega obdobja Fogàrjevega življenja so znani le drobci, na primer to, da je pred in med vojno interveniral v prid številnim primorskim interniranim ali zaprtim antifašistom in slovenskim narodnjakom, dalje da je leta 1941 sodeloval z dr. Jankom Kraljem pri le delno uspešnih naporih za pomilostitev obsojencev na drugem tržaškem procesu, pa tudi da je v mesecih nemške zasedbe Rima pri polkovniku Ottu Helfferichu posredoval za zaprte Jude in druge politične zapornike, ali pa da je bil vpleten v prizadevanja za osvoboditev Slovenca Cirila Kotnika, jugoslovanskega diplomata, ki so ga nacisti zaprli, ker je pomagal preganjanim Judom. Tovrstna posredovanja so seveda potekala po zaupnih, največkrat neprozornih kanalih. Fogàr se ni bal, da bi si »umazal roke«, a to mu je po vojni navrglo krivično obtožbo o sodelovanju z italijanskimi tajnimi službami.

Danes, 26. avgusta, mineva natanko 50 let od njegove smrti.