Podaljšana sezona pomorskih povezav, toda brez nove linije

Dežela Furlanija - Julijska krajina stavi na pomorske povezave. Obratovalne sezone sezonskih pomorskih linij so letos znatno daljše, saj so podjetja s plovbo začela že 1. maja (po navadi so jo začela junij), konec sezone pa je letos za povezavo s Sesljanom (ta je po navadi obratovala do začetka septembra) predviden oktobra, dan pred Barcolano. Kljub temu pa obljubljene nove povezave med Trstom in Miramarom še ni na obzorju. Očitno se je kdo z obljubami prenaglil.

Celoletna povezava med Trstom in Miljami obratuje brez sezonskih prekinitev, ladjarsko podjetje Delfino verde pa pričakuje prihod novega plovila, ki bo v naslednjih mesecih obratovalo na tej relaciji. Novost ladje bo povečana zmogljivost prevoza koles. Podjetje kapitana Silvana Perica je v preteklih letih opazilo ogromen porast zanimanja za prevoz koles med Trstom in Miljami, zato so se odločili, da bodo floto temu primerno okrepili.

Podjetje bo kmalu spet vzpostavilo pomorsko povezavo med Miljami in kopališčem Acquario pri Malem rtiču. Podrobnosti letošnje sezone niso še znane, vse kaže pa, da se bo tudi v tem primeru začela prej kot lanska. Naj spomnimo, da so pilotno povezavo prvič vzpostavili lani sredi julija, ladja pa je Milje in Mali rtič povezovala do konca avgusta.

Ciljajo na 100.000 potnikov

Od prvega maja obratujejo tudi povezave med Trstom in Gradežem ter med tem lagunskim otokom in Oglejem oziroma Lignanom. Poudarek trženja poletnih pomorskih povezav je pretežno na turizmu. Podjetje Trieste trasporti (TT) je povezavo s Sesljanom opisalo kot »eno izmed najbolj priljubljenih turističnih povezav FJK«. Letos si je podjetje, ki soupravlja povezavo s podjetjem Delfino verde, zastavilo cilj 100.000 prevoženih potnikov. Glede na 67.509 lanskih potnikov in spričo dokaj podaljšane sezone se zdi cilj v dometu. Izpostavljajo tudi, da so ladijske sezonske karte za Barkovlje konkurenčne.

Vsekakor poudarja TT pomen povezave med Trstom in Sesljanom kot alternativo avtobusom oziroma avtomobilom, predvsem med Trstom in vmesno postajo v Barkovljah. Kritično stanje Miramarskega drevoreda je dobro znana zgodba, škoda po lanskih jesenskih neurjih pa je stanje zaostrila. Turistični avtobusi ne morejo parkirati pri gradu in zato ustvarjajo dodatno gnečo na cesti.

Linijski avtobusi se zlasti soočajo s prenatrpanostjo. Z majem je ob koncih tedna med Trgom Tomizza in Miramarom začela voziti avtobusna linija 36, od polovice junija bodo njeni 18-metrski avtobusi vozili dnevno. Kot poročajo prebivalci Barkovelj in redni uporabniki javnega prevoza, pa zna biti potreba večja od zmogljivosti 600 potnikov na uro (4 odhodi avtobusov po 150 potnikov v vsako smer) linije 36, kateri gre dodati progo 6, ki vozi med Svetim Ivanom in Grljanom celo leto.

Obljubljene ladje pri Biviu ne bo

Da bi lahko kljubovali poletnemu prometu, je leta 2021 prevoznik TT uvedel avtobusno progo 80, ki je povezovala Trst s križiščem za Miramar, t.i. Bivio. Eksperiment je trajal le eno poletje.

Vsekakor se že leta ozirajo po novih rešitvah. Letošnje poletje se obeta zanimivo. Nekatere rešitve bi lahko stekle kmalu. Podžupanja Serena Tonel je Primorskemu dnevniku potrdila namero po preusmerjanju turističnih avtobusov na parkirišče pri ronškem letališču, od koder bi ljudje nadaljevali pot z vlakom do Miramarske postaje. Tam naj bi odslej ustavljalo več vlakov.

Ostaja pa ena neznanka. Decembra lani je Dežela FJK v proračunu namenila 1,3 milijona za okrepitev potniškega prometa po morju in rekah. Zajeten del tega je bil mišljen za novo povezavo med Trstom in »Biviom«, križiščem za Miramar. Pobudnik dobrega milijona vrednega amandmaja Claudio Giacomelli je načrt predstavil z županom Trsta Robertom Dipiazzo, občinskim odbornikom za urbanistiko Michelejem Babudrom ter deželno odbornico za infrastrukturo Cristino Amirante. Ta je sicer pristavila, da bi denar namenili po uspešni prijavi na razpis.

Zamisel je predvidevala petkrat dnevno plovbo od maja do oktobra med tržaškim četrtim pomolom in križiščem za Miramar, z vmesnimi postanki pri Bovedu in barkovljanskem gozdiču. Načrt je bil ambiciozen. Morda preveč. Decembra je Giacomelli dejal, da je stvar z dovolj politične volje izvedljiva.

Dobra volja pa ni zgradila potrebnih pristanov. Babuder je Primorskemu dnevniku izjavil, da se bo prihodnji teden sestal z luško kapitanijo in TT o možnosti vzpostavitve nove pomorske povezave s postanki pri Topolinih in pomolu št. 0 (pri kongresnem centru v Starem pristanišču). Postanek pri pomolu 0 ni pretirano problematičen, pri Topolinih pa bi Babuder uvedel postanek le, če ladja ne bi odvzela dodatnega prostora kopalcem.

Kaj pa »Bivio«? Kot poznavalec tamkajšnjega vodostaja in morskega dna je Babuder rekel, da se mu je zamisel vedno zdela težko izvedljiva. »S temi ladjami vsekakor, morda bo v prihodnosti kaj možno z manjšimi in neonesnažujočimi plovili,» je dodal. Glede časovnic nove povezave med Trstom in tržaško riviero pa se ni hotel prenagliti. »Po sestanku s kapitanijo bo vse bolj jasno.«