Pod morsko gladino visoke temperature in tujerodne vrste

Poletje, ki se je ravnokar zaključilo, je bilo na severni polobli najbolj vroče v zgodovini meritev. Tudi morje se je letos v poletnih mesecih zelo segrelo: že julija so na morski površini v Miramaru izmerili okrog 30 stopinj Celzija, pod morsko gladino pa tudi do 28 stopinj Celzija. Katere so vidne posledice, ki jih povzroča segrevanje morja in kako se na otoplitev odzivajo razne morske živalske vrste in rastline, vedo povedati strokovnjaki Miramarskega morskega rezervata, ki redno raziskujejo gladine Tržaškega zaliva.

O spremembah, ki jih opazujejo med potapljanjem, smo se pogovorili z odgovornim za monitoring v rezervatu Saulom Ciriacom, ki je kot prvo posledico visokih temperatur pod vodo navedel beljenje koral in črnih spužev. »Gre za organizme, ki povečujejo biotsko raznovrstnost,« je pojasnil in dodal, da skušajo pri Miramarskem morskem rezervatu predvsem odkriti, ali se bo celoten morski sistem nekako prilagodil novim razmeram, ali bo prevladalo neravnovesje.

Morje revnejše in prozornejše

V Miramarskem morskem rezervatu izvajajo monitoring stanja živalskih in rastlinskih vrst vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je okoljevarstvena organizacija WWF v Miramaru ustanovila svoje prvo zaščiteno morsko območje. Vidne posledice podnebnih sprememb so potapljači začeli opažati z letom 2018, je povedal naš sogovornik, čeprav so že v zadnjih desetih letih redno beležili prisotnost morskih vrst, ki jih pred tem niso nikoli opazili. »Približno eno na leto. Doslej smo naleteli na 15 popolnoma novih obiskovalcev našega morja,« je dejal Ciriaco.

V miramarskem rezervatu živi več kot 100 vrst rib in preko 50 vrst spužev. »Po eni strani je Tržaški zaliv plitev in v njem ne najdemo kakih posebno pisanih rib ter koral. Po drugi strani pa imamo zelo bogato morsko okolje in veliko več rib, kot v drugih krajih. Območje je evtrofno, to se pravi, da je tu morje zelo bogato s hranilnimi snovmi. Tudi to pa se v zadnjih časih spreminja in vse raste počasneje. Gojitelji klapavic nas na primer vse pogosteje obveščajo na počasnejšo rast školjk,« je stanje našega zaliva opisal Ciriaco.

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.