V torek bo minilo 79 let, odkar so v mali dolinici na takratnem robu vasi ugasnila mlada življenja petih kurirk iz Prebenega in štirih ujetih partizanov. Pokončale so jih svinčenke nacističnega voda. S karabinjerske postaje sredi vasi, kjer so jih zverinsko mučili, so jih privedli do osamljenega kraja, ki mu domačini pravijo Mandrija, in jih ustrelili.
Na kraju zločina v Ulici Isidoro na Opčinah stoji spomenik, ki so ga postavili po načrtu arhitekta Andreja Križniča. Ravno pri obeležju se bodo v torek spomnili žrtve partizanov in kurirk. Borčevske organizacije Vzpi - Anpi, Aned in Anppia prirejajo ob 18.30 proslavo, priložnostno misel bo prispevala mlada tabornica s Kontovela Klara Ukmar. S pesmijo se bo žrtvam poklonil združeni moški pevski zbor Tabor-Stane Malič pod taktirko Ivana Žerjala, k spomeniku, ki tam stoji že 14 let, bodo položili tudi vence.
Kurirka Mira Bandi je bila ob svoji prerani smrti stara šele 16 let. Prav toliko stara je bila Elvira Kocjančič. Z njima so delile kruto usodo še 19-letna Anica Parovel, 22-letna Angelca Bandi in najstarejša, čeprav šele 23-letna Slava Grahonja, ki je bila tudi že mati. Zapustila je malo Olimpijo. Vseh pet deklet, ki so kot kurirke sodelovale v partizanski borbi, so Nemci zajeli sredi avgusta 1944, potem ko so obkolili Prebeneg. V tistih dneh so padli v nacistične roke tudi štirje partizani. To so bili 23-letna Marija Grmek iz Krajine vasi ter Leopold Mervic iz Devina, Baldo Bole iz Zadra ter Miro Metlikovec iz Krepelj.
Nacisti so želeli z zločinom pokazati, da se z okupacijskimi silami Tretjega rajha ne gre šaliti. Hkrati je bil umor skupine upornikov eno od neštetih podlih dejanj, s katerimi so želeli nacisti in njihovi zvesti zavezniki fašisti v splošni zmedi in sli po maščevanju odgovoriti na naraščajoče in vse uspešnejše partizansko narodnoosvobodilno gibanje.