»To je dokaz, da smo Slovenci še vedno tukaj«

Grmada in vasi pod njo so del velike evropske zgodbe

Ob 80-letnici požiga štirih vasi Na sklepni proslavi v Mavhinjah je bil glavni govornik Jernej Šček, nastopili so tudi župan Igor Gabrovec in drugi. »To je dokaz, da smo Slovenci še vedno tukaj«

»To ni le obletnica, ampak je dokaz, da smo Slovenci še vedno tukaj,» je dejal Jernej Šček, glavni govornik na proslavi ob osemdesetletnici požiga štirih vasi pod Grmado, ki je v nedeljo zvečer potekala v Mavhinjah. Po njegovih besedah Grmada prikazuje veliko evropsko zgodbo, obenem pa opozarja, da smo tu doma. Od nas je namreč odvisno, ali bomo na tragedijo pozabili ali ne.

Jernej Šček je občinstvu na kratko obnovil dogodke in zločine, ki so se pred osemdesetimi leti tam odvijali. Leta 1944 so nacifašisti na praznik sv. Roka ukazali požgati štiri vasi ob železnici: Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medjevas. Operacijo so poimenovali Kozorog. Vojaki so vdrli v vasi in naročili prebivalcem, naj zapustijo svoje domove, nato pa je požar začel plamteti. V Mavhinjah, kjer se je odvijala nedeljska proslava, je zgorelo vse razen župnišča, šole in cerkve. »Ljudi niso kaznovali, ker so nekaj hudega storili, ampak zaradi tega, ker so bili Slovenci,» je dejal Šček. Nacisti so več domačinov deportirali, ostali vaščani pa so se zatekli k sorodnikom in prijateljem v bližnjih vaseh.

Tudi župan Občine Devin - Nabrežina Igor Gabrovec je nastopil na proslavi in izpostavil, da je za nami težko stoletje. Občinstvu je zaupal, da je tudi sam doma iz Mavhinj in je veliko slišal o požigu vasi: »Ponosen sem na skupnost, ki se je borila za svojo kulturno zakladnico in se je upirala zatiralcem.« Obenem je pohvalil vse, ki so se v nedeljo kljub visoki temperaturi udeležili popoldanskega pohoda od prve do zadnje prej omenjene vasi. Pohodniki so v vsaki vasi postavili venec v spomin na požig. Senatorka Tatjana Rojc se dogodka ni mogla udeležiti, zato je poslala krajši pisni pozdrav, v katerem je podčrtala Grudnove besede: »Vedi zemlja, to je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej.«

Obudili društveno delovanje

Mitja Terčon, predsednik Športno kulturnega društva Cerovlje Mavhinje je dejal, da je bila proslava ob osemdeseti obletnici požiga štirih vasi pod Grmado priložnost, da so oživili domača društva, ki zaradi pandemije covida-19 niso bila več aktivna. Pohvalil je mlade člane društev, ki so dali zamisel za zahteven, a kakovosten program: »Ponosni smo tudi na štirijezično publikacijo o spominu na tragičen dogodek, ki je namenjena vsem, ki jih zanima spoznati našo zgodovino.«

Spomini na strašen dan

Domačini iz Mavhinj, ki so kot otroci prisostvovali požigu vasi, so z občinstvom delili svoje spomine v obliki videoposnetka. Bruna Antonič, Bruno Leghissa, Jožica Terčon in še veliko drugih prič je razkrilo, kar so tistega jutra leta 1944 doživeli. Nekateri so ob vrnitvi v vas precej časa jedli le krompir, ker je bilo žito požgano. Drugi so spali na seniku, ker niso imeli več svojega doma. Ljudje so jokali in kričali. Dogodek je hudo zaznamoval vso vaško in slovensko skupnost.

Večer je obogatil glasbeni nastop Godbenega društva Nabrežina, ki ga je vodil Sergio Gratton, petje fantovske Vokalne skupine Vihar in Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade, ki so poklonili več pesmi v spomin na tragedije iz prejšnjega stoletja.

Dramsko igro z naslovom Uporni plameni, spet!, ki so jo v petek zvečer na Valentinovem dvorišču v Cerovljah uprizorili vaščani okoliških vasi različnih generacij, je napisala in režirala Maja Lapornik za dramsko skupino Športno kulturnega društva Cerovlje Mavhinje, v prvotni različici pa je zaživela že pred 30 leti. V soboto pa so v Vižovljah predvajali pričevanja preživelih Vižovk, ki jih je Rai posnel pred 10 leti.

»To ni le obletnica, ampak je dokaz, da smo Slovenci še vedno tukaj,« je dejal Jernej Šček, glavni govornik na proslavi ob osemdesetletnici požiga štirih vasi pod Grmado, ki je v nedeljo zvečer potekala v Mavhinjah. Po njegovih besedah Grmada prikazuje veliko evropsko zgodbo, obenem pa opozarja, da smo tu doma. Od nas je namreč odvisno, ali bomo na tragedijo pozabili ali ne.

Jernej Šček je občinstvu na kratko obnovil dogodke in zločine, ki so se pred osemdesetimi leti tam odvijali. Leta 1944 so nacifašisti na praznik sv. Roka ukazali požgati štiri vasi ob železnici: Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medjevas. Operacijo so poimenovali Kozorog. Vojaki so vdrli v vasi in naročili prebivalcem, naj zapustijo svoje domove, nato pa je požar začel plamteti. V Mavhinjah, kjer se je odvijala nedeljska proslava, je zgorelo vse razen župnišča, šole in cerkve. »Ljudi niso kaznovali, ker so nekaj hudega storili, ampak zaradi tega, ker so bili Slovenci,« je dejal Šček. Nacisti so več domačinov deportirali, ostali vaščani pa so se zatekli k sorodnikom in prijateljem v bližnjih vaseh.

Domačini iz Mavhinj, ki so kot otroci prisostvovali požigu vasi, so z občinstvom delili svoje spomine v obliki videoposnetka. Bruna Antonič, Bruno Leghissa, Jožica Terčon in še veliko drugih prič je razkrilo, kar so tistega jutra leta 1944 doživeli. Nekateri so ob vrnitvi v vas precej časa jedli le krompir, ker je bilo žito požgano. Drugi so spali na seniku, ker niso imeli več svojega doma. Ljudje so jokali in kričali. Dogodek je hudo zaznamoval vso vaško in slovensko skupnost.

Večer je obogatil glasbeni nastop Godbenega društva Nabrežina, ki ga je vodil Sergio Gratton, petje fantovske Vokalne skupine Vihar in Moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade, ki so poklonili več pesmi v spomin na tragedije iz prejšnjega stoletja.

Dramsko igro z naslovom Uporni plameni, spet!, ki so jo v petek zvečer na Valentinovem dvorišču v Cerovljah uprizorili vaščani okoliških vasi različnih generacij, je napisala in režirala Maja Lapornik za dramsko skupino Športno kulturnega društva Cerovlje Mavhinje, v prvotni različici pa je zaživela že pred 30 leti. V soboto pa so v Vižovljah predvajali pričevanja preživelih Vižovk, ki jih je Rai posnel pred 10 leti.