Pinko Tomažič je prva leta preživel na Trgu Hortis

Na današnji dan leta 1941 so bili na openskem strelišču ustreljeni antifašisti Viktor Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal. Pred svečanostjo, ki bo njim v čast v nedeljo ob 15. uri, bomo stopili po tržaških sledeh družine Tomažič.

Palača na Trgu Hortis št.2 je rojstna hiša Pina, Pinka Tomažiča. Tam, kjer v pritličju, na vogalu z ulico Torino, stoji danes priznani bife. Na straneh Primorskega dnevnika iz leta 1946 se slučajno razkrije podatek in kmalu odkriješ, da to sploh ni bilo neznano. Gospa Ema Tomažič, Pinova in Daničina mama, je o tem pripovedovala tudi za radio, v pogovoru s profesorjem Martinom Jevnikarjem, nekaj let preden je 20. maja 1981 sklenila svoje dolgo, družinskemu spominu zvesto življenje. Oddajam prof. Jevnikarja na Radiu Trst A je bil naslov Rojstne hiše naših velmož.

Gospa Ema je takrat več povedala o kasnejšem domu, lepi mali primestni vili v Ulici dei Porta, a spregovorila je najprej o trgu Hortis. »To je bila hiša, stanovanje, v četrtem nadstropju smo stanovali takrat.« Sogovornik je pojasnil, da je to stara meščanska palača in gospa Ema je pritrdila, da je to stara, zelo stara hiša. Četrto nadstropje je res nekoliko noter pomaknjeno, manjše in revnejše. A takoj je sogovorniku pristavila, da »...ima pogled tu na trg ... Piazza Lipsia se je imenovalo takrat, pod Avstrijo, ker takrat je bil rojen, pod Avstrijo, moj sin.« V najemu so takrat imeli dve sobi in skupno kuhinjo, ker je tam stanovala tudi druga družina: »Ker mi nismo mogli dobiti majhnega stanovanja, velikih pa ni bilo možnosti, takrat, za vzdrževat.«

Ko se je mož vrnil iz vojske, so leta 1918 lahko šli na boljše. Tako je povedala mama Ema: »...smo dobili to stanovanje v via San Francesco ... tam smo stanovali deset let in potem smo si tukaj uredili v via dei Porta.«

Samo nekaj besed ... o metodi. Ko kaj raziskuješ, kar vsem povej o tem, gotovo srečaš koga, ki ti kaj novega pove. In res. Knjižničarko Ksenijo Majovski sem nekega jutra srečala prav v njeni nekdanji Narodni in študijski knjižnici, ko sva jo obe obiskali. Takoj je povedala, da so povzetki omenjenih radijskih oddaj tudi objavljeni, najdemo jih v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1986.

Nekaj Krasa na domačem vrtu

V ta svoj novi dom na Ulici dei Porta, ki je vsem nam tako pri srcu, se je družina Tomažič vselila leta 1929. Sin Pino je bil takrat star štirinajst let, hčerka Danica deset. Zemljišče so odkupili od vdove veletrgovca Engelmann. Pridobili so parcelo na zgornjem delu parka, ki je v ostalem sedaj mestni park. Gospa Ema je tako povedala za radio: »Mi smo iskali nekaj, da bi zgradili sami zase ...villino so prav’li ... samo zase, zračno.« Povsod je tu imela rože, pravi cvetličnjak, na vrtu in tudi na terasi. In ob gredicah, povsod, kraški kamni. »Ja, da imamo nekaj kraškega,» je nadaljevala svojo pripoved gospa Ema, »da lepše zgleda. Jaz sem Kraševka in meni se je zmeraj dopadlo, da imamo nekaj svojega tukaj. In tudi otrokom se je to dopadlo«.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.