Paštni brez vode v primežu zadnje suše

Sonce blagodejno vpliva na človeka in marsikatero njegovo dejavnost. Prekomerna suša, ki je približno dva meseca pestila Trst in okolico, pa je obelodanila stare nerešene probleme. Tako se je dogajalo na kontovelskem bregu, kjer vsi tamkajšnji vinogradi, oljčni nasadi in zemljišča še vedno niso povezani z vodovodnim omrežjem oziroma nimajo urejenih kanalov za zajemanje deževnice. Ta se tako torej ne more stekati v namenske rezervoarje in kmetovalci ne morejo črpati prepotrebne vode za namakanje.

Odprto vprašanje je ponovno prodrlo na dan med zadnjo video sejo zahodnokraškega rajonskega sveta, ki se lahko po začetni prisilni prekinitvi zaradi izrednih ukrepov proti širjenju novega koronavirusa ponovno sestaja, čeprav le enkrat mesečno in v spletni obliki. Prejšnji teden je tako med torkovo video konferenco podpredsednica Marina Grilanc (Demokratska stranka) spomnila, da so se z direktorjem pristojnega Konzorcija za sanacijo Posočja Danielejem Luisom zadnjič sestali 8. avgusta 2018. Tedaj je Luis obljubil, da bodo z deli zaključili najkasneje leta 2020, kar pomeni letos. Po dveh letih pa položaj ostaja povsem nespremenjen. Vse je ustavljeno in na zemljiščih pod Prosekom morajo z deli pravzaprav šele začeti, saj so bila ta vključena v drugo fazo širšega načrta ureditve tega območja. »Trenutno pomanjkanje dežja povzroča dodatno hudo škodo kmetijstvu in vinogradništvu. Naše ozemlje je namreč že običajno podvrženo suši in je zato tveganje požarov zelo visoko,« je razložila podpredsednica, ki konzorcij in tržaško občinsko upravo sprašuje za čim prejšnji sestanek.

Pozivu se pridružuje sama predsednica zahodnokraškega rajonskega sveta Maja Tenze. Ta je opozorila tudi na tegobe kriških jusarjev, ki so že pred dolgimi leti zaprosili, da bi na griču Babca lahko zgradili nov vodni rezervoar in ga povezali z obstoječim vodovodnim omrežjem. Slednjega bi bilo torej treba podaljšati za približno tristo metrov. »Njihove prošnje niso nikoli vzeli v poštev. Sedaj pa postaja tudi zaradi podnebnih sprememb vedno bolj nujna. To območje skriva velik potencial, pandemija covida-19 pa negativno vpliva na njegovo gospodarstvo. Poleg zaključka del moramo tako na sestanku tudi temeljito preučiti vse možnosti, ki mladim generacijam kmetovalcev zagotovljajo čim boljšo prihodnost,« je še razložila Maja Tenze in spomnila, da si za rešitev omenjenih težav vseskozi prizadevajo v sodelovanju s Kmečko zvezo.

Svoje je naredil tudi zob časa. Številni podporni zidovi na paštnih in suhogradni zidki zlasti na severnem pobočju med Kontovelom, Prosekom in Križem, vse do meje s sosednjo Občino Devin - Nabrežina, ki so nekoč razmejevali posamezna zemljišča in so obenem del krajevne dragocene kulturne dediščine so porušeni, v zelo slabem stanju. Marina Grilanc je tako s tem v zvezi vložila svetniško pobudo, s katero tržaškega župana Roberta Dipiazzo in tržaško občinsko odbornico za javna dela Eliso Lodi obenem poziva, naj poskrbita tudi za odstranitev odvečnega zelenja in grmičevja na pešpoti med Prosekom in izvirom Sk’edanc pod Križem. Poleg tega pa si prizadeva še za ponovno postavitev zaščitne ograje na poti, ki od Obalne ceste vodi do kriškega kopališča Šonik.

Na zahodnem Krasu ne manjka niti tipičnih težav obdobja pandemije. Vsa gospodinjstva namreč niso še prejela zaščitnih mask iz pošiljke Dežele Furlanije - Julijske krajine. Civilna zaščita naj bi jih dostavila v teh dneh. Zahodnokraški rajonski svetniki pa so se odločili, da se bodo odpovedali tokratni sejnini in denar namenili združenju, ki v času koronavirusa šibkejšim občanom pomaga pri nakupu in dostavi hrane na dom.